Osebna asistenca in oskrba družinskega člana

Ko nekdo ne zmore več skrbeti sam zase, bodisi zaradi oslabelosti bodisi poškodbe ali invalidnosti, je lahko deležen različnih oblik pomoči. Pogosto skrb zanj prevzamejo družinski člani. To vrsto pomoči v nadaljevanju dajemo pod drobnogled in pojasnimo, kakšne pravice so na voljo ter kdo in kako je do njih upravičen. Poglavitni obliki, kjer sodelujejo družinski člani, sta osebna asistenca in predvsem oskrba družinskega člana. Novela Zakona o dolgotrajni oskrbi na tem področju prinaša določene izboljšave.

Med ključnimi spremembami, ki jih prinaša novela Zakona o dolgotrajni oskrbi, je predvsem možnost, da tudi upokojenci postanejo oskrbovalci svojih družinskih članov, z enakimi pravicami kot ostali oskrbovalci – vključno z nadomestilom in delom pokojnine. Tisti, ki so do zdaj svojim družinskim članom pomagali kot družinski pomočniki, pa so po novi zakonodaji že več kot leto in pol opredeljeni kot oskrbovalci družinskega člana.

Osebna asistenca v družini

V Zakonu o osebni asistenci je opredeljeno, da je družinski član, ki za polni delovni čas izvaja osebno asistenco, lahko zakonec ali zunajzakonski partner, partner partnerske zveze ali nesklenjene partnerske zveze, otrok ali otrok zunajzakonskega partnerja, starš ali starš zakonca ali zunajzakonskega partnerja, brat ali sestra, vnuk, vnukinja, sorodnik po svaštvu do vštetega drugega kolena. Osebni asistent je zaposlen pri izvajalcu osebne asistence.

Osebni asistent je sorodnik ali pa tudi ne, o tem uporabnik odloča sam in njegova odločitev se mora spoštovati.

Kdo je upravičenec do osebne asistence? Višina dohodka ali premoženjski status pri tem nista pomembna, prvi kriterij pa je, da zaradi invalidnosti potrebuje pomoč̌ pri opravljanju dejavnosti, ki so povezane z oskrbo in družinskim življenjem, vključevanjem v okolje, izobraževanjem in zaposlitvijo. Mora biti državljan Republike Slovenije, imeti mora stalno prebivališče v tej državi ali pa biti tujec s stalnim prebivališčem pri nas. Osebna asistenca se lahko uveljavlja v starosti med 18. in 65. letom. Živi v skupnem gospodinjstvu ali samostojno in ni vključen v institucionalno varstvo.

Kako do osebnega asistenta?

Na spletni strani https://www.gov.si/zbirke/storitve/vloga-za-uveljavljanje-pravice-do-osebne-asistence/ najdete obrazec za vlogo, ki ga izpolnite in pošljete na center za socialno delo. Če potrebujete pomoč pri izpolnjevanju vloge, se lahko obrnete na katero od organizacij, ki se ukvarjajo z izvajanjem osebne asistence. Potem ko na centru za socialno delo vlogo prejmejo, vas na domu obišče strokovna komisija in na podlagi pogovora poda mnenje glede potrebne količine ur asistence in o nalogah asistenta. Ti podatki so zapisani tudi v odločbi, ki jo prejmete na dom. 

Osebnega asistenta si lahko izberete sami, lahko pa vam ga poišče izvajalec. Izvajalec vam pomaga urediti tudi potrebno dokumentacijo, vodi osebnega asistenta in mu nudi potrebno izobraževanje ter zagotavlja zadovoljstvo obeh strani.

Če ste prejemnik osebne asistence, imate pravico tudi do dodatka za pomoč in postrežbo. Za ta dodatek zaprosite na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije https://www.zpiz.si/cms/content2019/dodatek-za-pomoc-in-postrezbo). Dodatek lahko prejme vsak invalidsko upokojeni, ki ima stalno prebivališče v Sloveniji in potrebuje pomoč druge osebe pri opravljanju osnovnih življenjskih potreb. Upravičeni so tudi slepi in slabovidni ali nepokretni, ki so zaposleni in opravljajo dejavnost, ki ustreza njihovim zmožnostim.

Vendar če kot prejemnik osebne asistence prejemate tudi dodatek za pomoč in postrežbo, ste dolžni plačati za izvajanje osebne asistence v višini polovičnega zneska dodatka, ki ga prejemate. Če dodatka ne prejemate, pa je osebna asistenca v celoti brezplačna.

Oskrbovalec družinskega člana

Kot rečeno, ena ključnih sprememb in pridobitev, ki jih prinaša novela Zakona o dolgotrajni oskrbi, je ta, da oskrbovalec družinskega člana lahko postane tudi upokojenec. Pri tem ima enake pravice kot ostali oskrbovalci – vključno z nadomestilom in delom pokojnine. S tem je zakonodajalec sledil življenjskim situacijam ljudi, ki so že do zdaj neformalno skrbeli za bližnje.

Oskrbovalec družinskega člana je družinski član, ki oskrbuje upravičenca do dolgotrajne oskrbe, vendar le tistega, ki je uvrščen v 4. ali 5. kategorijo. Ta pravica je v veljavi od 1. januarja 2024. Vlogo se odda na centru za socialno delo.

Oskrbovalec družinskega člana je lahko polnoletni družinski član, ki je psihofizično sposoben opravljati naloge oskrbovalca družinskega člana ter biva na istem naslovu kot upravičenec. Ni bil pravnomočno obsojen in opravljeno mora imeti osnovno usposabljanje za dolgotrajno oskrbo.

Če nekdo želi postati oskrbovalec družinskega člana, mora zapustiti trg dela (zapusti službo oziroma se odjavi z zavoda za zaposlovanje). Oskrbovalec lahko oskrbuje dva upravičenca in z obema mora bivati na istem naslovu. Za enega upravičenca prejme nadomestilo v višini 1,2-kratnika minimalne plače, če hkrati zagotavlja oskrbo dvema upravičencema, pa 1,8-kratnik minimalne plače.

Upravičenec ima lahko tudi dva oskrbovalca družinskega člana. V tem primeru morata biti hkrati vključena tudi v delovno razmerje s polovičnim delovnim časom. Vsak od njiju prejme nadomestilo v višini 0,6-kratnika minimalne plače. Upokojenci prva tri leta poleg nadomestila prejmejo 40 % pokojnine, v naslednjih letih pa 20 %. Zahteva za to pravico se vloži na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Poleg tega je oskrbovalec družinskega člana vključen v obvezna socialna zavarovanja (pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, zavarovanje za primer brezposelnosti in zavarovanje za starševsko varstvo), ima pravico do načrtovanega »dopusta« (21 dni na leto). Ko je oskrbovalec na dopustu, naj bi imel njegov oskrbovanec nadomestno oskrbo bodisi na svojem domu bodisi v instituciji. Pravici oskrbovalca sta tudi pravici do usposabljanja in strokovnega svetovanja.

Način zagotavljanja dolgotrajne oskrbe je določen v osebnem načrtu, ki so ga skupaj sklenili upravičenec, oskrbovalec in koordinator dolgotrajne oskrbe. Oskrbovalec je dolžan mesečno poročati o teh nalogah koordinatorju dolgotrajne oskrbe.

Katere pravice še?

Od 1. julija 2025 lahko nekdo, ki je izbral pravico do oskrbe družinskega člana, uporablja tudi storitve e-oskrbe ter storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti. Slednje lahko uporablja glede na kategorijo, v katero ga uvrsti komisija. Te pravice so denimo fizioterapija, delovna terapija, psihosocialna podpora pa tudi storitve podpore po diagnozi demence in svetovanje za prilagoditev bivalnega okolja. Odobrenih ur storitev bo zelo malo, dve oziroma dve uri in pol na mesec. Če si bo nekdo želel več tovrstne pomoči, si jo bo moral plačati sam. E-oskrba pomeni, da država sofinancira tehnično opremo, ki uporabniku omogoča več samostojnosti in varnosti doma. Prek e-oskrbe (alarma) se lahko aktivirajo svojci ali dežurne službe, ko sistem zazna, da je uporabnik padel, odtaval z varnega območja ali da ima zdravstvene težave.

Hkrati s pravico do oskrbovalca družinskega člana se lahko uporablja tudi storitev pomoč družini na domu. Žal je dostopnost te storitve že zdaj slaba, saj manjka oskrbovalk oziroma oskrbovalcev. Vzrok za slabo dostopnost pa je tudi cena – sofinancirajo jo občine, vsaka po svojih merilih in zmožnostih.

Kaj če ne koristite pravice do oskrbe na domu?

Vsak upravičenec, ki ne koristi pravice do oskrbe na domu (tako tudi ne oskrbe družinskega člana), ima pravico do denarnega prejemka. Denarni prejemek je ena od pravic v sistemu dolgotrajne oskrbe. Višina vsote, ki jo prejema mesečno, je odvisna od kategorije upravičenosti do dolgotrajne oskrbe, v katero so ga uvrstili. Sredstva denarnega prejemka so namenjena plačevanju stroškov oskrbe, ki jo uporabnik prejema znotraj svoje neformalne mreže.

Pravica do denarnega prejemka je možno uveljavljati od 1. decembra 2025.

Kakšna je višina denarnega prejemka?

• za 1. kategorijo 89 evrov mesečno,
• za 2. kategorijo 179 evrov mesečno,
• za 3. kategorijo 268 evrov mesečno,
• za 4. kategorijo 357 evrov mesečno,
• za 5. kategorijo 491 evrov mesečno.

Denarni prejemek bo nasledil obstoječi dodatek za pomoč in postrežbo. Ljudem z dobro organizirano pomočjo v lastni socialni mreži omogoča ohraniti to pomoč. S temi denarnimi sredstvi pokrivajo stroške oskrbe.  

Dodatni storitvi v primeru denarnega prejemka sta tudi za krepitev in ohranjanje samostojnosti in storitev e-oskrbe. Uporabnik pravice do denarnega prejemka prav tako lahko uporablja tudi storitev pomoč družini na domu.