Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Kadar govorimo o odpadkih, pomislim na vse tiste znanke in znance, ki kar tako, brez velike slabe vesti, zamenjajo kuhinjo, garderobo, posodo, avtomobil, … Marsikdo bi pomislil, da iz mojih besed zveni nevoščljivost, a je tako razmišljanje daleč od resnice. Ste pomislili, koliko ur prostega časa vržete stran, ker niste že ob prvem nakupu razmišljali o tem, da bi si kupili dobrino, ki bi jo z veseljem gledali, nosili in občudovali dolgo časa? Da o denarju, kopičenju odpadkov in strupov ter podobnem sploh ne govorimo.

Avtor: Damijana Škrlj

 

 

Poglejmo oblačila

Današnja modna industrija je razpredla svoje lovke v vsa gospodinjstva. Pomislimo, koliko obutve in oblačil, še neuporabljenih, zavržemo, da si lahko kupimo nova, bolj modna? Nekateri oblačila in obutev podarijo v dobrodelne namene, v za to namenjene zabojnike ali pa dobrodelnim ustanovam, spet drugi oblačila predelajo v manjša oblačila, jih razparajo in naredijo prevleke za blazine ali pa danes zelo modna (in draga!) oblačila, ki so sestavljena iz različnih kosov tkanin. Iznajdljivejše in spretnejše mame oblačila otrokom podaljšajo, jim dodajo modne dodatke (žepi, našitki ipd.), pri čemer prihranijo denar, oblačilo pa se ponosi do konca. Bombažni, že izrabljeni kosi oblačil, so še vedno primerni kot krpa za čiščenje, s katero obrišemo različna olja, barve, preden jih dokončno zavržemo. Ste pomislili, da so gumbi in zadrge na zavrženih oblačili še uporabni? In da otroci gumbe zelo radi šivajo (če jih že ne uporabimo za kaj drugega)? Ne odlagajte torej skoraj novih oblačil v zbirne centre odpadkov, saj lahko še marsikaj od tega uporabimo doma. Mogoče si je pa smiselno omisliti kakšen šiviljski tečaj in nam predelava blaga postane hobi. Če pa se že ne odločimo za nič od predlaganega, oblačila še vedno lahko odložimo v zbirne centre odpadkov. Oblačila in obutev ne sodijo v zabojnike za mešane odpadke in ravno tako se jih ne kuri (kar je bila praksa naših dedkov in babic).

 

Star papir

Med papirjem, ki se nam nabira doma, je običajno velik del neprebranih časopisov in revij, kartonastih škatel od kosmičev, … Ste pomislili, da bi odjavili revije in časopise, ki jih zaradi pomanjkanja časa ne uspete prebrati? Pri tem imate trojno korist: prihranite denar, prihranite čas za odvažanje starega papirja do zbirnega centra za odpadke in čas, ko prekladate papir, preden ga pospravite na za to namenjen prostor. Kartonaste škatle se pogosto s koristjo porabijo v vrtcih, pa za ojačitev platnic pri zvezkih in knjigah ter še marsikje. Samo domišljijo je treba uporabiti. Sicer pa lahko količino odpadnega papirja zmanjšamo tudi z izbiro izdelkov, ki so pakirani zgolj v vrečke, npr. riž, testenine, piškoti v plastični embalaži ipd. Seveda v naših gospodinjstvih kljub pozorni izbiri živil še vedno nastaja na kupe odpadnega papirja, ki pa ga pazljivo odložimo v zabojnik za papir, kamor sodijo: kartonasta embalaža, lepenka, ovojni papir, nakupovalne vrečke, pisemske ovojnice, prospekti, katalogi, knjige, zvezki, časopisi, revije itd. V zabojnike ne odlagamo povoščene, plastificirane embalaže, od hrane popackane papirnate in kartonaste embalaže, ovitkov od čokolade, celofana, tapet, vreč, v katerih so bila lepila, cement, apno, krmila, niti uporabljenega higienskega papirja.

 

Odpadno steklo

Steklo je hvaležen material, ki omogoča večkratno uporabo, saj se ne navzame vonja kot npr. večina plastenk. Steklenice in kozarci zanimivih oblik so lahko izziv za umetnike ali priložnostne ustvarjalce, ki jih radi poslikajo z barvami za steklo ter podarijo kot darilo ali pa obdržijo doma za dekoracijo. Nekateri steklenice »oblečejo« v vrvico, spet drugi pa jih okrasijo s servieti v servietni tehniki. Okrašeni stekleni kozarci različnih oblik in velikosti lahko služijo v različne namene, ali pa v njih podarimo piškote, čaje ipd. Sicer pa velja, da se v zabojnik za ločeno zbiranje stekla odlaga najrazličnejše steklenice in stekleničke, kozarce od vloženih živil ter drugo stekleno embalažo. Vanj pa ne sodijo: ravna stekla, ogledala, kristal in ekranska stekla, stekla svetil, pleksisteklo ter druga stekla iz umetnih mas, niti laboratorijska in ognjevarna stekla ter seveda steklena embalaža z vsebino (npr. kompoti, kumarice ipd.).

 

Plastenke, pločevinke in drugo

Neverjetno, koliko plastike se nahaja v naših domovih. Delu se je lahko izognemo npr. z uporabo trših plastičnih lončkov na domačih piknikih, ki jih lahko uporabimo večkrat, s pomivanjem plastičnega pribora v pomivalnem stroju (tudi za večkratno uporabo), »enodnevne« vrečke lahko uporabimo za smeti, … V trgovino vzamemo košaro ali trajnejšo nakupovalno vrečko iz blaga ali umetnih vlaken. Plastenke, pločevinke lahko uporabimo za mešanje barv, preden jih zavržemo. Pokrovčke od vloženega sadja in zelenjave lahko uporabimo za ponovno vlaganje zelenjave, če se le niso poškodovali pri odpiranju. Sicer pa v zabojnih za ločeno odlaganje odpadkov oddamo najrazličnejše plastenke (njihove pokrovčke pogosto zbirajo za potrebe nakupa invalidskih vozičkov ipd.), ki jih predhodno stisnemo, plastične lončke, plastične vrečke in folije, kovinsko embalažo (pločevinke ipd). različno plastično embalažo. Ne odlagamo pa plastične embalaže od nevarnih snovi, trde plastike, kamor sodijo kosovni plastični predmeti kot npr. plastične gajbice, plastični stoli, plastične igrače ipd.

 

Električne in elektronske naprave, baterije

Danes smo s temi napravami neverjetno razsipni. In če so še do nedavnega imeli pralne stroje po 10, 15 ali več let, torej do konca njihove življenjske dobe, se danes pogosto sledi tehnološkemu razvoju in še uporabno napravo zavrže ter kupi novo (primer je bila tudi nedavna menjava TV-sprejemnikov). Na srečo se danes v naravo odlaga bistveno manj gospodinjskih in drugih strojev, kar je za varovanje okolja še kako pomembno. Marsikatera tovrstnih naprav vsebuje škodljive pline (npr. hladilniki in skrinje), živo srebro, kancerogene snovi, tiskano vezje, kartuše (barve), azbestne dele itd. Letno količina tovrstnega odpada narašča kar za 5 %. Žal se še vedno več kot 75 % električnih naprav ne reciklira, temveč jih uporabniki odpeljejo neposredno na smetišče, namesto v za to namenjene centre za zbiranje odpadkov. Vsi, že prej omenjeni škodljivi elementi, se tako spirajo v zemljo, jo onesnažujejo, s tem pa tudi pitno vodo in naravno okolje, kar posledično vpliva tako na zdravje živali kot tudi zdravje ljudi. Pomen ločevanja in recikliranja je velik, saj na ta način prihranimo naravno bogastvo, energijo, vodo ter varujemo svoje zdravje in zdravje otrok. Na tem mestu omenimo še ločeno zbiranje baterij, ki se jih je včasih odlagalo kar med ostale odpadke, pa čeprav vsebujejo nevarne sestavine, kot so svinec, kadmij, cink, litij ter tudi živo srebro, ki ob razpadanju uhajajo v zemljo in onesnažujejo tla, vodo in okolje. Ko se odločamo za nakup baterij, izberimo (če je le mogoče) take, ki jih lahko polnimo in nosijo oznako »rechargable«. Polnilce baterij lahko kupimo v vseh bolje založenih trgovinah s tehničnim blagom. Dolgoročno bomo prihranili denar, zmanjšali količino odpadkov in imeli baterije vedno pri roki, saj jih bomo napolnili, ko se bodo izpraznile.

 

Praški in čistila

Marsikatero gospodinjstvo ima več čistil, kot jih sploh uporablja in na koncu ugotovi, da jih ne potrebuje ter odvrže ali odda v zbirni center odpadkov. Že pred nakupom premislimo, kaj sploh potrebujemo. Marsikatero nadlogo se namreč uspešno odpravi z bolj naravnimi sredstvi. Lep primer je odstranjevanje vodnega kamna, npr. v školjki ali lijaku in drugje. Školjko (ali drug prostor, kjer se je nabral vodni kamen) preprosto posujemo s citronsko kislino (poznana kot citronka, ki jo v Mercatorju kupimo v 500-gramskih vrečkah) – vode ni treba odstranjevati. Pustimo čez noč in z metlico preprosto odstranimo kamnito oblogo. Za čiščenje školjke zadostuje 1/3 vrečke. Sicer pa ostanki čistil ne sodijo v kanalizacijo in odtoke.

 

Biološki odpadki

O bioloških odpadkih se res dosti govori, saj je njihov stranski produkt kompost, ki ga uporabljamo za gnojenje vrta, kot zemljo pri rožah itd. Kompost lahko izdelamo sami na vrtu ali pa celo na balkonu. Med biološke odpadke, ki jih lahko damo v svoj kompostnik, sodijo razni zelenjavni odpadki, olupki in ostanki sadja, kavna usedlina, ki pospešuje razgradnjo komposta, kavni filtri in vrečke od čaja, jajčne lupine, papirnati robčki in vrečke, tudi moker časopisni papir (sicer ta papir raje posušimo in ga zaradi tiskarske barve raje odložimo v zabojnik za papir), poleg tega pa še rože, plevel (vendar ne, kadar ima seme, saj se seme plevela v kompostu ohrani in si ga tako nanesemo na površine, ki jih obdelujemo), pokošena trava, slama, veje (jih narežemo na koščke, ne smejo pa vsebovati škodljivcev), listje, stara zemlja lončnic, lesni pepel, kokošji gnoj. Ne odlagamo pa olja in maščob, cigaretnih ogorkov, ostankov mesa in kosti, tekočih ostankov hrane, pasjih, mačjih in človeških iztrebkov, bolnih rastlin, rastlin, obdelanih z insekticidi, higienskega papirja, plenic ter seveda predmetov, ki se v naravi ne razkrajajo. Za odlaganje bioloških odpadkov v zbiralnike uporabimo biološko razgradljive vreče.

 

Nevarni odpadki, odpadna zdravila

To so posebna kategorija odpadkov in se jih zbira posebej ter se jih ne sme odlagati niti v naravo niti v navadne zabojnike ali zlivati v kanalizacijo in odtok. Ti odpadki sodijo v zbirne centre odpadkov, medtem ko odpadna zdravila lahko oddamo v lekarnah, specializiranih trgovinah, zbirnih centrih ipd. Sicer pa priporočilo: preden kupimo zdravila ali jih vzamemo na recept, preverimo, s kakšno zalogo zdravil že razpolagamo, saj jih pogosto že imamo doma in so glede na rok trajanja še uporabna.

 

Za konec še nekaj pregovorov

»Ko bo posekano zadnje drevo, ko bo zastrupljena zadnja reka, ulovljena zadnja riba, takrat bo človek spoznal, da se denarja ne da jesti.«

»Zemlje nismo podedovali od svojih prednikov, temveč smo si jo sposodili od naših vnukov.«

 

Varujmo naravo in živimo s pametjo!

 

VIRI:

www.casopisoko.si/cms/…/ Arhiv/2009/Avgust/OKo_14.pdf www.locevanjeodpadkov.si/index.php/vsebina/20/predelava.html

 

 

Januar, 2012

Ne spreglejte

V Sloveniji vsako leto odkrijejo 1400 novih primerov raka dojk, od tega je 6 do 8 % primarno razsejanega raka. Ta
Preberi več
Dojenje je za dojenčka najboljša izbira Dojenje je za dojenčka najboljša izbira. Za dojenčka materino mleko predstavlja optimalno prehrano, ki
Preberi več
Brez čakanja, s popolno organizacijsko podporo ter v mreži zanesljivih in strokovnih izvajalcev Oguljena fraza, star pregovor, ki smo ga
Preberi več
prepoznajte KVČB
Kronična vnetna črevesna bolezen (KVČB) je imunsko pogojeno vnetje prebavnega trakta. Gre za kronično, napredujočo bolezen, ki ima različno dolga
Preberi več
Revmatoidni artritis je kronična vnetna avtoimunska bolezen, ki prizadene sklepe, vezivno tkivo, mišice in kite. Pojavi se lahko v kateri
Preberi več
Slovenska tiskovna agencija je v sodelovanju s Slovenskim združenjem bolnikov z limfomom in levkemijo (L&L) v maju pripravila spletni dogodek L&L INFO
Preberi več
Sončenje in tudi vsakodnevni vpliv UV žarkov ima pomemben vpliv na zdravje in izgled vaše kože danes in čez  desetletja.
Preberi več
luskavica
Luskavica oziroma psoriaza je kronična vnetna bolezen kože. V nasprotju s prepričanjem nekaterih nikakor ni nalezljiva. Za njo zboli od
Preberi več