Vsi vemo, da brez kisika ni življenja, vendar, ali ga imamo v stanovanju dovolj? Če pomislimo, da večina od nas diha zelo plitko in ne izkorišča v polnosti svojih pljuč, postane kvaliteta zraka doma, na delovnem mestu in v zaprtih javnih prostorih še kako pomembna.
Kakšen zrak pa imamo torej v stanovanju, da bežimo ven iz njega? In kako vpliva na naše zdravje? Za odgovor smo povprašali strokovnjaka Stanislausa Lorenza z Inštituta za biologijo gradnje in analitiko bivalnega okolja Bioslor iz Weicha pri Münchnu v Nemčiji, Slovenca, ki se z okoljsko problematiko ukvarja že več kot dvajset let. Med drugim trenutno sodeluje tudi z Okoljsko-raziskovalnim zavodom v Slovenskih Konjicah, ki ga pri svojem delu podpira slovensko ministrstvo za okolje in prostor.
»V stanovanju ni zrak skoraj nikoli dober, ne glede na letni čas,« pravi Stanislaus Lorenz in dodaja, »da je ponavadi veliko slabši kot na mestnih ulicah.« Zakaj? Odgovor je preprost. Ker premalo in napačno zračimo in ker smo natrpali v stanovanja preveč predmetov, ki izločajo strupene snovi. Poleti je nasičen s cvetnim prahom, jeseni s trosi plesni, pozimi pa je veliko presuh.
Pomembna sta vlaga in kisik
V stanovanju naj bi bil zrak boljši kot na prostem. »Vsebovati bi moral med 40-60 % vlage ter najmanj 18 % kisika. Če je zrak presuh, trpijo naše sluznice, če je premalo kisika pa vse naše celice. Pogosto imamo glavobole in stalno se počutimo utrujene,« pojasnjuje Lorenz. »Zato je zelo pomembno, da stanovanje zračimo pravilno in velikokrat.« To lahko naredimo sami in že ta trenutek. Sčasoma si lahko opremimo stanovanje tako, da nimamo umetnih materialov, kateri se napolnijo s statično elektriko in preko nje privlačijo prah. Prav na prah se namreč vežejo vsi škodljivi elementi in takšen zrak potem nenehno vdihujemo.
Zelo pomembna je prava vsebnost vlage, poudarja Lorenz. Vlažnost lahko najlažje kontroliramo s hidrometrom. Prenizka vlažnost povzroči hitro nabiranje prahu in tvorbo elektrostatičnega naboja, previsoka pa lahko vplivala na razvoj plesni. V presuhem zraku imamo lahko težave s pljuči ali z vsemi drugimi organi, ki imajo sluznico in potrebujejo vlago. Temu je še posebej izpostavljena koža.
Če so zidovi nepropustni za zrak in vlago – na primer, da so obloženi z debelimi nepropustnimi tapetami ali s čim podobnim -, potem zid ne more dihati. »To izgleda podobno, kot če bi si človek oblekel polivinilasto obleko. Zelo kmalu se bo začel zelo potiti. Tovrstna vlaga nato na zidovih kondenzira in kmalu se pojavi plesen. Če je zračna vlažnost nad 65 % in če je temperatura v prostoru približno 25 stopinj Celzija, se plesen hitro širi. Pogoji za njihov razvoj so “najboljši” v kopalnicah in pregretih otroških sobah, predvsem pozimi, ko premalo zračimo prosatore,« pojasnjuje Lorenz. Plesni ne povzročajo le alergij, lahko poškodujejo tudi notranje organe. Zaradi njih lahko nastanejo motnje v delovanju ledvic, poškodbe centralnega živčnega sistema in vnetja srčne mrene.
Materiali naj bodo čim bolj naravni
Gradbeni materiali imajo zelo velik vpliv na stanovalce in na njihovo zdravje, poudarja Lorenz. Najbolj primerni so naravni materiali, kot sta opeka iz gline in naraven neobdelan les. Beton je problematičen, ker vsebuje zelo veliko železa in je sam po sebi zelo mrzel, po drugi strani pa se po njem lahko neovirano širita toplota in mraz. V barvah in lepilih je veliko neprijetnih ali strupenih snovi, ki ob višji temperaturi izhlapevajo. »Najprimernejše barve so zato naravne ali vsaj tiste, ki so za zdravje neoporečne, ali pa že skoraj pozabljeno apno,« svetuje Lorenz.
Na kvaliteto zraka prav tako vplivajo materiali, iz katerih je napravljeno pohištvo. Danes ga izdelujejo večinoma iz ivernih plošč in drugih poceni materialov. »Malokdo je še pripravljen plačati veliko denarja za kos pohištva, katerega bo ob naslednji selitvi vrgel stran,« meni Lorenz in pojasni, da je v poceni materialih veliko formaldehida, isocinatov, mehčalcev lepil in drugih zdravju neprimernih snovi, kateri na naše zdravje prav tako ne vplivajo primerno. »Najpogosteje dobimo glavobol. To je prvi znak, da nekaj ni v redu. Poleg tega nas lahko začnejo peči oči, srbeti koža, imamo stalno zaprt nos, v grlu nas praska. Iz vseh teh simptomov sčasoma lahko nastanejo kronične bolezni.« Podobno velja za električne naprave. Te sevajo elektromagnetne silnice, zaradi katerih dobi zrak električni naboj. Postane kisel, statičen in za zdravje neugoden, saj veže preveč prahu in drugih škodljivih elementov.
Najboljša osvežitev je svež zrak
Stanislaus Lorenz meni, da nam umetni osvežilci ne morejo pomagati prav dosti: »Ti so večkrat problematični, saj v prostor ne prinesejo tistega, kar za veliko denarja obetajo prodajalci. Lahko postanejo tudi neugodni, saj se sčasoma v njih naberejo nevarne bakterije, plesni in druge snovi, katere se potem, ko osvežilec vključimo, širijo po prostoru v veliki koncentraciji.«
Kvaliteta zraka pa je odvisna tudi od tega, ali imamo v stanovanju domače živali. Velike živali se v notranjih prostorih ponavadi zelo potijo, v njihovem krznu je tudi veliko mrčesa. Manjše živali, npr. mačke, hrčki, miške in ptice, prav tako lahko vplivajo neugodno ali celo nevarno. Še posebej na otroke in alergike. Bakterije in plesni na njihovih iztrebkih rastejo namreč hitro in hitro se tudi razmnožujejo, pojasnjuje Lorenz in za omenjene osebe svetuje, da v stanovanju nimajo živali. V stanovanju je odsvetovano tudi kajenje. Cigaretni dim vsebuje več kot štirideset škodljivih in rakotvornih snovi, ki so nevarne tudi za “pasivne kadilce”. Zrak postane v povezavi z drugimi strupi v stanovanju še bolj škodljiv, zato Lorenz odsvetuje kajenje v zaprtih prostorih. »Še posebej, če v njem bivajo otroci! Odgorevajoča cigareta vpliva na njih tako hudo, kot da bi jih tepel,« meni Lorenz.
Zračenje
Za vse je zato še kako pomembno, da prostore v stanovanju ali v drugih bivalnih enotah, v katerih se zadržujemo dalj časa, čim večkrat prezračimo. Najbolje jih osvežimo s svežim zrakom. »Poleti je najbolje, da zračimo zgodaj zjutraj in pozno zvečer, ko v zraku ni preveč cvetnega prahu, pozimi pa, da zračimo velikokrat za kratek čas. Najbolje takrat, ko je zunaj veliko bolj mrzlo kot v stanovanju. Slab porabljen zrak gre na mrzlo in se zamenja s svežim,« svetuje Stanislaus Lorenz, ki si želi, da bi vsi živeli v čim bolj naravnih razmerah in da ne bi popolnoma izgubili občutka za naravo, od katere je pravzaprav odvisno naše življenje.
