Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Diagnostika multiple skleroze

V Sloveniji je več kot 2500 oseb z multiplo sklerozo. Gre za najpogostejšo bolezen osrednjega živčevja pri mlajših osebah, za katero ne poznamo niti vzroka niti zdravila. Zdravljenje zelo napreduje, zato je še kako pomembna čim hitrejša diagnostika. Diagnoza se sicer največkrat postavi nekje od 20. pa do 40. leta starosti, zelo redko pred 12. […]

Preberi več

Demenci prijazne točke

Demenca je med desetimi najpogostejšimi vzroki smrti, predvsem med starejšimi od 65 let. V Sloveniji živi več kot 32.000 oseb z demenco, za posameznika z demenco pa v povprečju skrbijo trije ljudje, večinoma svojci ter zdravstveni in/ali socialni delavci. Našteli smo le nekatera statistična dejstva, ki pa nam pri globljem razumevanju demence in predvsem nudenju […]

Preberi več

Multipla skleroza – kronična, vendar dobro obvladljiva bolezen

V Sloveniji je okoli 2500 oseb z multiplo sklerozo, avtoimunsko boleznijo osrednjega živčnega sistema. Bolezen resda še ni ozdravljiva, je pa v zadnjih desetih letih zaradi sodobnih, visoko učinkovitih zdravil dobro obvladljiva. Najpogosteje prizadene ljudi med 20. in 40. letom, saj je takrat imunski sistem najbolj dejaven, buren. Specialist nevrologije Jožef Magdič, dr. med., z […]

Preberi več

Kronična bolečina

Kronična bolečina traja in traja, več kot tri mesece, pol leta, leto, neskončno. Včasih vzroka bolečine ni možno odstraniti oziroma pozdraviti. Posledično jo moramo razumeti kot bolezen in ne več kot simptom. Pa je treba v letu 2018 še vedno trpeti neznosne bolečine? Sta farmacija in tehnologija tako zelo napredovali, da lahko premagata že vse […]

Preberi več

Demenca in dostopnost zdravljenja

Ob obilici informacij, potuhi tehnologije in s hitrim življenjskim tempom ljudje vse manj pomnimo in vse bolj pozabljamo. Težave s spominom. Nič takega, boste rekli, vsem nam se dogaja. Kdaj pa obstaja nevarnost, da trpimo za demenco? Prim. asist. Mojca Muršec, dr. med., psihiatrinja z Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, nam je podrobneje osvetlila to tematiko. […]

Preberi več

Vedenjske motnje

Zdi se, da je v zadnjih letih čedalje več otrok s težavami v vedenju, z vedenjskimi motnjami, z diagnozami … Verodostojnih podatkov za Slovenijo glede tega, ali se vedenjske motnje pri otrocih in mladostnikih po številu povečujejo, ni, saj ni raziskav. Vendar pa so, tako meni dr. Peter Janjušević, klinični psiholog iz Svetovalnega centra za […]

Preberi več

Možgane lahko razvijamo tudi v odraslosti

Dandanašnji precej pozornosti namenjamo možganom in njihovemu funkcioniranju. V ospredje našega zanimanja prihajajo zaradi splošnega staranja prebivalstva, ki s sabo prinaša porast nevrodegenerativnih bolezni, kot so različne demence in parkinsonova bolezen. Precejšnja pozornost je namenjena tudi zdravim možganom. Zanima nas, do kdaj jih lahko razvijamo. Avtorica: Maja Korošak   Prof. dr. Zvezdan Pirtošek je predstojnik […]

Preberi več

Cerebralna paraliza

Skupino nenapredujočih motenj gibanja in telesne drže imenujemo cerebralna paraliza. Besedna zveza označuje široko skupino nepopravljivih okvar možganov. Vodja oddelka za rehabilitacijo otrok na Rehabilitacijskem inštitutu Soča, asist. dr. Katja Groleger Sršen, dr. med., nam je podrobneje pojasnila znana dejstva o cerebralni paralizi. Za začetek bi najprej orisali možne vzroke za nastanek cerebralne paralize. Dejavniki […]

Preberi več

Kako živeti z epilepsijo?

Mednarodno strokovno združenje Liga proti epilepsiji in Mednarodni urad za epilepsijo sta drugi ponedeljek v februarju proglasila za evropski dan epilepsije. Letošnji mednarodni dan bo 13. februarja z geslom Prikazati pravo sliko epilepsije. Društvo Liga proti epilepsiji bo ob obeležitvi pripravilo več dogodkov, s katerimi  želijo seznaniti širšo javnost o epilepsiji. Epilepsija je skupno ime […]

Preberi več

Tehnični pripomočki za osebe z demenco

Na tržiščih, zlasti v tujini, je na voljo že kar nekaj tehničnih pripomočkov, ki osebam z demenco pomagajo pri opravljanju vsakodnevnih opravil, omogočajo boljšo varnost, kot npr. avtomatske ure s koledarjem, avtomatski opomniki in avtomatski delilniki tablet. S tem pomagajo bolnikom ohranjati večjo samostojnost, zlasti v začetni fazi bolezni, podaljšajo čas, ki ga lahko preživijo […]

Preberi več