Težko je verjeti, a je res. Ob vsem pisanju o luskavici ali psoriazi so bolniki s to boleznijo še vedno stigmatizirani, še vedno veliko ljudi verjame, da gre za nalezljivo kožno bolezen in se zato do bolnikov obnašajo odklonilno. V resnici je to kronična, imunsko pogojena vnetna bolezen. To je tudi najpogostejša kožna bolezen, saj jo imajo 2–3 % prebivalstva.
Avtorica: Katarina Ravnik
Psoriaza se običajno začne v odrasli dobi, okoli 40. leta. Lahko se pojavi tudi že prej, na primer v zgodnjem otroštvu, ali pozneje – v visoki starosti. Pojavu luskavice največkrat botruje dednost, čeprav je način dedovanja zapleten. V nastanek bolezni je vpletenih več genov, ki sami po sebi ne zadoščajo, da bi se bolezen v resnici izrazila. Pomembno vplivajo tudi različni dejavniki okolja, na primer stres in okužbe. Na pojav bolezni vplivajo tudi različna zdravila, predvsem tista, s katerimi zdravijo srčno-žilne bolezni.
Za luskavico je značilen pojav rdečkastih, luščečih se vnetnih plošč na koži, največkrat nad komolci in koleni, pojavljajo se simetrično. Pri razširjeni bolezni se žarišča pojavljajo tudi drugje po telesu: na okončinah in na trupu, zlasti prizadeta sta ledveni in križni predel. Luske se lahko pojavijo tudi na lasišču, ob robovih lasišča, za uhlji in ob robovih zunanjega sluhovoda pa tudi na nohtih.
Obstajajo še posebne vrste luskavice, ki se kažejo drugače. Pri eritrodermični luskavici je vneta in luščeča celotna koža, pri pustuloznih oblikah pa se na luščečih ploščah pojavljajo vnetni mehurčki. Ti mehurčki niso posledica neke okužbe, ampak bolj izraženega vnetja. Lahko se pojavi tudi psoriatični artritis. Kar pri tretjini bolnikov, ki jim je luskavica najprej nastala na koži, se pozneje pridruži še psoriatični artritis.
Psoriatična bolezen
Danes pravzaprav govorimo o psoriatični bolezni, s tem izrazom se zajema celotno bolezensko dogajanje, pri čemer so prizadeti tako koža kot sklepi ter obsega tudi druge motnje. V zadnjih desetletjih so v medicini spoznali, da se ob luskavici pogosto pojavljajo tudi druga stanja in motnje, kot je recimo metabolni sindrom. Ta pomeni težave s čezmerno telesno težo, povišan holesterol in nekatere druge povišane maščobe v krvi, tudi sladkorno bolezen. Navedeno lahko vodi v pogostejše bolezni srca in ožilja, ateroskleroze in srčni infarkt. Ta je lahko pri bolnikih, ki so imeli več let hudo obliko luskavice, celo sedemkrat pogostejši kot pri ljudeh iste starosti, ki luskavice niso imeli. Pojavljajo se lahko tudi bolezni prebavil, zlasti kronična vnetna črevesna bolezen, vnetja oči in duševne težave.
Kako se pojavlja ta bolezen?
Bolezen po navadi poteka v počasnih zagonih in izboljšanjih. Najpogosteje do poslabšanja pride v hladnem delu leta, to je obdobje, ko so ljudje bolj izpostavljeni okužbam. Poslabšanja se pojavijo tudi v stresnih okoliščinah. Poleti, ko je koža izpostavljena sončnim žarkom, se pri približno dveh tretjinah do treh četrtinah bolnikov stanje začasno izboljša.
Seveda pa morajo biti tudi bolniki s psoriazo previdni pri izpostavljanju soncu. Sončenje naj bo postopno, da ne opeče kože, izpostavljanje sončnemu sevanju je seveda škodljivo tudi dolgoročno. Bolnikom z luskavico se pogosteje kot drugim pojavljajo predrakave in tudi rakave spremembe na koži.
Večina bolnikov ima blago obliko
Obravnava te bolezni in njeno zdravljenje sta se v zadnjih letih zelo izboljšala. V večini primerov gre za blage oblike luskavice, ki jih uspešno zdravijo z lokalno terapijo, torej z različnimi zdravili v obliki krem, mazil ali losjonov. Pri bolnikih z razširjeno psoriazo lokalna terapija ni zadostna. Zato se poslužujejo dodatnega zdravljenja, bodisi s fototerapijo bodisi s sistemskim zdravljenjem. Navadno zdravljenje začnejo s konvencionalnimi zdravili, največkrat z metotreksatom ali drugimi zdravili, kot sta acitretin in ciklosporin. Za težji potek bolezni se uporabljajo biološka zdravila. Ta pomenijo velik preboj v zdravljenju težjih oblik bolezni.
Na voljo je več različnih bioloških zdravil z različnim načinom delovanja. Vbrizgajo se podkožno. Bolniki se lahko naučijo ta zdravila vbrizgati sami in jim tako ni treba obiskovati zdravnika. Zdravila se vbrizgajo v daljših časovnih obdobjih, enkrat mesečno ali celo na več mesecev, zato je to zelo ugodno za bolnika in zagotavlja višjo kakovost življenja.
Ob zdravljenju z zdravili je zelo pomembno vzdrževanje zdrave telesne teže, da bi tako preprečili nabiranje maščobe v pasu in trebuhu. Raziskave so pokazale, da se bolniki s psoriazo, ki imajo čezmerno telesno težo, slabše odzivajo na zdravljenje in nasprotno, če jim uspe shujšati, so učinki zdravljenja boljši. Pomembno je, da je bolnik telesno dejaven in v kondiciji, kar učinkuje preventivno tudi na kardiovaskularna obolenja.
Psoriatični artritis
Pri približno tretjini bolnikov s psoriazo se lahko razvije tudi psoriatični artritis. »K temu prispevajo dedni dejavniki in tudi dejavniki okolja. Običajno se psoriatični artritis razvije od pet do osem let po nastanku luskavice. Večinoma pri odraslih ljudeh, starih okoli 50 let.
Psoriatični artritis spada v širšo skupino spondiloartritisov. To so bolezni, ki prizadenejo podobne strukture v telesu. Poleg vnetja sklepov (artritis) prizadenejo tudi mehka tkiva v prstih (daktilitis), narastišča tetiv na kosti (entezitis), tudi hrbtenico (spondilitis) pa tudi zunajsklepne organe, kot so oči, koža in črevo.
Kot kažejo epidemiološki podatki, je največja ogroženost pri bolnikih, ki imajo v bližnjem sorodstvu bolnika s to boleznijo. Poleg tega lahko večje tveganje za psoriatični artritis pomeni tudi to, da ima bolnik obsežno luskavico, luskavico lasišča ali se ta pojavlja na pregibih, in pri tistih, ki imajo prizadete nohte. Nekateri menijo, da bolnika ogroža psoriatični artritis, če ima več kot 50 vdolbinic v nohtih. Večje tveganje je tudi pri čezmerno prehranjenih bolnikih.
V zgodnji fazi bolezni je postavitev diagnoze pogosto težka, saj so simptomi lahko nespecifični, podobni marsikateri drugi bolezni, pa tudi obrabi in poškodbam. Zato si zdravniki pri postavitvi diagnoze pomagajo z anamnezo, s tem, kar jim bolnik pove, kakšne težave ima, opravijo pa tudi natančen klinični pregled. Pri tem iščejo simptome, ki kažejo na vnetno bolečino v sklepih, iščejo mehkotkivne otekline sklepov in druge oblike prizadetosti, ki so običajne pri psoriatičnem artritisu. Po tem si pomagajo tudi z laboratorijskimi preiskavami. Preprosta preiskava, s katero bi lahko potrdili, da ima bolnik luskavico, ali jo ovrgli, ne obstaja. Zato zdravniki gledajo povečane vnetne kazalce, kot je CRP, ta kaže na aktivno sistemsko vnetje. Pomagajo tudi slikovne preiskave. Pri vseh bolnikih se v začetku naredi rentgen prizadetih sklepov. V začetni fazi tam ni sprememb, ko pa so enkrat vidne, gre za kronične strukturne okvare, ki se jih z zdravili ne da izboljšati. Za postavljanje diagnoze uporabijo tudi ultrazvok, ki lahko pokaže vnetne spremembe, še preden jih zaznajo z rentgenom ali jih lahko otipajo ali celo vidijo.
Pomen zgodnjega zdravljenja
Pri psoriatičnem artritisu bolečino spremlja dolgotrajna, tudi večurna jutranja okorelost, ki je močnejša ob počitku, ob gibanju pa se zmanjša. Pogosto so prisotne tudi otekline mehkih tkiv, ki se lahko otipajo. Mehanska bolečina se lahko pojavi tudi, ko ni aktivnega vnetja, in sicer pri trajno okvarjenih sklepih. Zanjo je značilno, da je jutranja okorelost bistveno krajša od pol ure, poslabša jo gibanje, pogosto so prisotne trdne kostne otekline in deformacije.
Če se bolezen začne zdraviti, preden pride do trajnih okvar, je verjetnejše, da bo bolnik imel manj bolečin in manj težav ter bo lahko živel polnejše in bolj funkcionalno.
Kot je dejala Natalija Evdakova, dr. med., spec. dermatologije, je za zdravljenje psoriaze na voljo veliko učinkovitih bioloških zdravil. »Ta zdravila delujejo na imunski sistem in zavirajo mediatorje vnetja. Različne vrste teh zdravil delujejo različno, in sicer zelo usmerjeno, pripomorejo tudi pri zdravljenju pridruženih sistemskih bolezni. Uporabimo jih takrat, ko topikalna, klasična sistemska terapija in fototerapija niso učinkoviti. Ta zdravila so varna, a je vseeno potreben stalni nadzor in bolnik mora redno prihajati na kontrole k svojemu splošnemu zdravniku.
Duševno zdravje
Zaradi že omenjene stigmatizacije bolnikov s psoriazo, ki je še vedno živa v naši družbi, bolezen vpliva tudi na duševno zdravje in počutje bolnikov. Že izgubljeno zdravje v primeru hujšega poteka bolezni lahko povzroči proces žalovanja. V otroški dobi vpliva na vključevanje otroka v vrstniške skupine, se močno dotika otrokove samozavesti in samopodobe, pod njenim vplivom pa je lahko tudi življenje celotne družine. Duševno stanje in počutje odraslega bolnika je pogosto zaznamovano s tem, da se sramuje videza svoje kože in se zaradi tega izogiba stikom z ljudmi. Bolniki s kroničnimi boleznimi so bolj podvrženi duševnim motnjam in boleznim, kot sta depresija in anksioznost. Pri njih je lahko tudi povečano tveganje za zlorabo psihoaktivnih snovi, s katerimi si lajšajo stisko.
ABC
A Rdečkaste, luščeče se vnetne plošče na koži, največkrat nad komolci in koleni, se pojavljajo simetrično.
B Luskavica lahko vodi v pogostejše bolezni srca in ožilja, ateroskleroze in srčni infarkt.
C Ob luskavici se pogosto pojavljajo druga stanja in motnje, kot je metabolni sindrom.
