Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Sončni žarki nas že nekaj časa prijetno grejejo. Kolesarjenje, sprehodi in različne športne aktivnosti v lepem vremenu spodbudno vplivajo na naše počutje in razpoloženje z dvigom serotonina v naših možganih. Sončni žarki tudi spodbujajo nastajanje vitamina D v koži, ki je pomemben pri preprečevanju osteoporoze. V zadnjih letih je bilo dokazano, da je vitamin D udeležen v številnih presnovnih procesih in je eden najpomembnejših vitaminov v procesu zmanjševanja negativnih posledic staranja. Za sintezo vitamina D zadošča že 15-minutna izpostavljenost obraza in rok sončnim žarkom dnevno.

Avtor: Mateja Lisjak, dr. med., specialistka dermatovenerologije

 

Prevelika količina UV-sevanja škodi celicam in tkivom. Okvari naš dedni zapis DNA v jedru ter pospeši nastanek prostih radikalov in reaktivnih kisikovih spojin, ki okvarijo celične membrane in druge celične strukture. Preveliki količini sončnih žarkov nismo izpostavljeni le ob sončenju, temveč lahko tudi ob različnih dolgotrajnejših aktivnostih na prostem, npr. delu na vrtu, sprehodih ali igranju tenisa.

 

Sončni žarki

Sončne žarke sestavlja svetlobna energija različnih valovnih dolžin, in sicer VC, UVB, UVA, vidna svetloba in infrardeča svetloba, ki tudi prodira različno globoko v plasti kože glede na valovno dolžino. UVC-žarki so običajno prisotni v našem ozračju le v visokogorju, saj se absorbirajo v atmosferi, predvsem v ozonski plasti. Predstavljajo veliko nevarnost za alpiniste in smučarje zaradi močnega draženja očesnih struktur, zato morajo biti zaščiteni z ustreznimi sončnimi očali, katerih stekla vsebujejo tudi zaščito za UVC-žarke.

Koža ščiti notranjost organizma pred škodljivimi vplivi UV-radiacije, zato so se v evoluciji razvili različni zaščitni mehanizmi kože pred prodiranjem škodljivih UV-žarkov globlje v organizem. Večina UVB-žarkov se odbije oz. absorbira v povrhnjici, UVA-žarki pa prodirajo globoko v spodnje plasti usnjice oz. dermisa.

 

Vsaka porjavelost je že poškodba kože

Melanociti v povrhnjici tvorijo pigment melanin, da bi zaščitili globje plasti kože in podkožje pred prodiranjem UV-žarkov, ki okvarijo genetski material in druge dele celic in tkiv. Ob pogostejšem izpostavljanju UVB-žarkom (ne tudi UVA-žarkom v solarijih) v jakosti, ki povzroča rdečino kože, se postopno zadebeli rožena plast povrhnjice, kar zmanjša nadaljnje prodiranje UV-žarkov v globlje plasti kože (t.i. sončni otiščanec). Proces je najintenzivnejši po 2–3 tednih izpostavljanja sončnim žarkom, po prenehanju izpostavljenosti UVB-žarkom pa izzveni v nekaj mesecih.

 

Tudi UVA-žarki so nevarni

Dolgo je veljalo,da je škodljivo le neposredno izpostavljanje soncu z visoko vsebnostjo UVB-žarkov. Številne raziskave potrjujejo, da so prav tako škodljivi solariji, ki sevajo pretežno UVA-spekter in dolgotrajna vožnja v avtomobilih, ker steklo prepušča UVA-žarke, ki redko povzročajo pordelosti kože in opekline, vplivajo pa na genetski material celic in imajo pomembno vlogo pri nastanku kožnega raka in prav tako povzročajo porjavelost. Verjetno imajo prav UVA-žarki pomembno vlogo pri staranju kože, ker prodirajo v usnjico ter okvarijo fibroblaste, kolagen, elastična vlakna in endotelij žilja. UVA-žarki v solarijih povzročijo takojšnjo porjavelost, brez predhodne rdečine, ki je bolj sivorjava v primerjavi s porjavelostjo na sončni svetlobi, ki je trajnejša in se pojavi 24–72 ur po izpostavljanju sončnim žarkom.

 

Ste svetlolasi?

Ljudje smo različno občutljivi na sončne žarke, odvisno od prirojene pigmentiranosti kože. Vsekakor morajo biti svetlolasi, rdečelasi, modrooki in ljudje s svetlejšo poltjo previdnejši od temnolasih z več prirojenega pigmenta. Tip kože ne vpliva le na nastanek opeklin, temveč tudi na kancerogenezo in procese staranja zaradi UV-sevanja. UV-sevanje je dokazano eden najmočnejših zunanjih rakotvornih dejavnikov. Seveda je ob tem pomemben tudi naš genski zapis. Še posebej morajo biti previdne osebe s t.i. keltskim tipom polti: rdečelasi, modrooki, svetlopolti in pegasti.

 

Imunosupresija

Velika količina UV-žarkov zavira tudi imunski odgovor organizma lokalno v koži in sistemsko v celotnem organizmu. Pogost je izbruh herpetičnega izpuščaja po dolgotrajni  izpostavljenosti sončnim žarkom.

 

Sončne opekline

Vsaka opeklina je znak vnetnega dogajanja v koži. Pogosto se pridružijo še slabo počutje, glavobol, mrazenje ali povišana temperatura. Znano je, da se poškodbe kože zapišejo v genetski material in prispevajo k nastanku kožnega raka tudi šele čez 20 let ali več. Pozorni moramo biti na dejstvo, da smo izpostavljeni soncu med vsemi aktivnostmi na prostem, med športnimi aktivnostmi, delom na vrtu ipd. Upoštevati moramo tudi odboj sončnih žarkov od svetlih površin, morske gladine. UVB-žarki prodirajo tudi skozi vodo, ne pa skozi steklo

 

Zdravljenje

Opečeni naj počiva v hladnem prostoru, pije naj dovolj tekočine, na kožo si lahko nanaša hladne obkladke ali hladilno kremo. Najbolje pa je, da se že preventivno zaščitimo pred sončnimi žarki s klobukom, z ohlapnimi oblačili in ustreznim zaščitnim faktorjem, ki mora vsebovati zaščito proti UVA- in UVB-žarkom sončne svetlobe. Neposredno izpostavljanje sončnim žarkom ni priporočljivo med 10. in 16. uro, ko je kot žarkov največji.

 

Alergija na sonce ali polimorfna fotodermatoza

Številnim ljudem pokvari počitnice močno srbeč izpuščaj, ki se pojavi na začeku poletja ali že spomladi nekaj ur ali dni po izpostavljanju soncu in traja običajno nekaj dni ali tednov, tako da se umiri šele jeseni, ko so počitnice in dopusti že mimo. Izpuščaj zelo srbi in je lahko zelo moteč. Običajno se pojavijo rožnate bunčice na predelih kože, ki so bili izpostavljeni sončnim žarkom. Mehanizem t.i. polimorfne fotodermatoze še ni povsem pojasnjen. Lahko se pojavi v katerikoli starosti, najpogosteje pa v 20. ali 30. letih in v starosti izzveni. Precej pogosteje se pojavi pri ženskah. Sprožijo ga lahko UVB- in UVA-žarki, tako da se lahko pojavi tudi po sončenju v solariju ali vožnji z avtomobilom. Ljudje omenjeni izpuščaj najpogosteje opredelijo kot “alergijo na sonce”.

 

Zdravljenje

Mnogim pomaga ustrezna fototerapija 2- do 3-krat tedensko, ki se izvaja 4–6 tednov zgodaj spomladi, da se koža desenzibilizira, ter ustrezne protialergijske kreme za sončenje, ki so na voljo v lekarnah. V nekaj dneh težave spontano minejo, če ni več izpostavljenosti sončni svetlobi. Visoki odmerki vitamina A niso učinkoviti. V obdobjih močnega srbenja olajšajo težave antihistaminiki, ki so v lekarnah na voljo brez recepta.

 

Prava alergija na sonce – solarna urtikarija

Pojavi se lahko tudi prava alergija na sončne žarke v obliki koprivnic, vendar je redka. Po koži se pojavijo močno srbeče rožnate lise, lahko že po nekaj minutah izpostavljanja soncu. Tudi v tem primeru je najboljša terapija izogibanje soncu in fototerapija pred poletjem, da dosežemo desenzibilizacijo. V primeru srbenja svetujemo tablete antihistaminikov.

Za sončne žarke so še posebej občutljivi otroci in stari ljudje zaradi manjše sposobnosti reparativnih mehanizmov koži. Vsaka opeklina v otroštvu poveča možnost nastanka kožnega raka v starosti, predvsem malignega melanoma. Ostale oblike kožnega raka pa so bolj povezane s skupnim odmerkom UV-sevanja v življenju.

Pogoste so srbeče spremembe pri otrocih (t.i. prurigo actinica) na obrazu, zgornjih in spodnjih okončinah, ki so sicer lahko prisotne v blagi obliki vse leto, na soncu pa se močno poslabšajo. Pretirano izpostavljanje soncu lahko poslabša že obstoječa kožna obolenja.

 

Ustrezna zaščita pred UV-sevanjem je nujna

Najvarnejše je zadrževanje v senci ter uporaba klobukov s širokimi krajci in ohlapnih oblačil iz gosto tkanih tkanin. Dojenčkov in majhnih otrok, ki se ne gibajo samostojno, nikoli ne izpostavljamo neposrednim sončnim žarkom.

Zaščitna sredstva pred soncem vsebujejo zaščitne faktorje, označene s številkami. SPF 30 pomeni, da se čas izpostavljanja soncu do nastanka kožnih opeklin podaljša za 30-krat. Če v naši zemljepisni širini povprečen belec potrebuje 10–20 minut izpostavljanja soncu opoldne za nastanek opeklin, se z zaščitnim sredstvom ta čas podaljša za 30-krat. Vendar to ne pomeni, da smo 30-krat daljši čas lahko na soncu, ker je zaščita proti UVA-žarkom običajno nekoliko slabša kot za UVB-spekter.

 

1 čajna žlička

Raziskave so pokazale, da večina ljudi ne namaže dovolj zaščitnega sredstva. Ustrezna količina zaščitnega sredstva je 2 mg na kvadratni centimeter kože 15–30 minut pred izpostavljanjem sončnim žarkom. V praksi to pomeni 1 čajna žlička zaščitnega sredstva za obraz in vrat, 1 čajna žlička za vsako okončino in 1 čajna žlička za sprednji in zadnji del trupa. Ker se zaščitni faktor izčrpa, je treba postopek ponoviti čez 2–3 ure oz. takoj po kopanju ali obilnejšem znojenju. Kratica PFA (protection factor UVA) ali PPD (permanent pigment darkening) se uporablja za oznako zaščite pred UVA-sevanjem. Evropski standardi določajo, da mora ustrezno zaščitno sredstvo vsebovati PFA in SPF v razmerju 1 : 3.

Zaščitna sredstva vsebujejo kemične filtre, ki vpijajo svetlobno energijo, ter fizikalne filtre, ki svetlobno energijo odbijajo. Sredstva, ki vsebujejo samo fizikalne filtre (drobne delce cinkovega ali titanijevega oksida), ne povzročajo alergij, zato so priporočljiva za ljudi z občutljivo kožo in majhne otroke.

Od  vodnih površin se odbije pribl 50–80 % UV-žarkov, zato moramo biti ob jezerih in morju še posebej pozorni.Na voljo so zaščitna sredstva v različnih podlagah za različne tipe kože. Za delo na prostem in športnike so najprimernejša zaščitna sredstva v gelih in razpršilih, saj kožo hladijo in se ne lepijo na dlake in oblačila.

Po izpostavljenosti soncu je smiselno nanesti na kožo negovalna sredstva v obliki losjonov, ki kožo ponovno navlažijo, obnovijo dvojno lipidno zaščitno plast in vsebujejo antioksidante (vitamin E, flavonoidi), ker pod vplivom UV-žarkov nastajajo visokoreaktivne kisikove spojine in prosti radikali, ki okvarijo različne kožne strukture.

 

 

Junij, 2012

Ne spreglejte

Zlomljeno zapestje - kaj pa zdaj? Morda ste že sami kdaj občutili bolečino po zlomu ali pa ste bili temu
Preberi več
Rak jajčnikov je po pogostosti v Sloveniji sedmi najpogostejši rak med ženskami. Bolezen se v zgodnjem stadiju le redko izrazi
Preberi več
Revmatoidni artritis je kronična in vnetna revmatična bolezen. Običajno traja vse življenje, poglavitni simptom pa je vnetje sklepov. Bolezen je
Preberi več
Stenska klimatska naprava MSZ-AY je najnovejši model v seriji stenskih klimatskih naprav MITSUBISHI ELECTRIC, ki so primerne tudi za ogrevanje
Preberi več
V današnjem hitrem tempu življenja se pogosto soočamo s prehranskimi izzivi, ki lahko privedejo do različnih prebavnih težav. Sodobna prehrana
Preberi več
V današnjem hitrem in stresnem svetu se mnogi med nami soočajo z anksioznostjo, depresijo in kroničnim stresom. Te čustvene stiske
Preberi več
Pityriasis versicolor ali kožna plesen je pogosta kožna glivična okužba.2 Pojavlja se pri ljudeh po vsem svetu, vendar je pogostejša
Preberi več
Multipla skleroza je kronična bolezen, ki prizadene osrednje živčevje. Zaradi poškodb zaščitne ovojnice živčnih celic pride do okrnjenega oz. prekinjenega
Preberi več