Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Staranje ne prinaša samo gub, pač pa tudi povečuje tveganje za razvoj kožnih bolezni. S pravilnim načinom življenja in z ustrezno nego kože, ki se začne že v mladosti, lahko to tveganje zmanjšamo.

»Nedvomno se danes pojavljajo nekatere kožne bolezni, ki jih v preteklosti nismo poznali, in izginjajo nekatere, ki jih je bilo včasih veliko, na primer kožna tuberkuloza,« pojasnjuje prof. dr. Igor Bartenjev, specialist dermatovenerolog, iz Dermatologije Bartenjev – Rogl v Ljubljani.

 

Kako delamo s svojo kožo? Jo znamo čuvati in skrbeti zanjo? Smo bolj skrbni kot v preteklosti?

V zadnjih desetletjih imamo veliko več informacij in znanja o koži kot pred recimo 100 leti. Je pa res, da jih ne uporabimo vedno optimalno. Mnogi o sebi mislijo, da imajo drugačen tip kože, kot ga imajo v resnici. Če izhajamo iz predpostavke, ki ni pravilna, tudi vsa nega kože, ki temu sledi, ni pravilna. Tudi dostopnost številnih preparatov in intenzivno oglaševanje le-teh človeka zmedejo, zaradi česar pri negi kože uporablja zdaj to, zdaj ono. Treba je vedeti, da se pri negovalni kozmetiki (ki ni zdravilo) rezultat pokaže šele čez mesece ali leta. Nega kože en teden z eno kremo, drug teden z drugo je napačna. Čeprav – tudi če ukvarjanje s kožo ni čisto pravo, je vendarle prisotno in pričakujemo lahko, da bo koža današnje generacije v starosti 80 let bolje ohranjena od kože generacije, ki ima zdaj 80 let. Delno zaradi nege (čeprav neprave), delno pa tudi zaradi načina življenja (izogibanja soncu, škodljivim vplivom itd.).

 

Ali je dermatoloških bolezni vse več ali manj?

V zadnjih petdesetih letih je standard v razvitem svetu najvišji, s čimer se je tudi življenje spremenilo. Veliko je migracij, potovanj, … in določene bolezni se pojavljajo prav zaradi tega. Tak primer so akne malorca, ki so se začele pojavljati v 70. letih prejšnjega stoletja kot posledica uporabe preparatov za nego po sončenju in zaščito pred soncem. Tudi dermatitisa perioralisa – gre za bolezen, ki se kaže z izpuščaji okrog ust, prej nismo poznali. Domnevamo, da igra pri njem veliko vlogo današnji način življenja in uporaba hidratantne kozmetike.

 

Katere kožne bolezni pa so v največjem porastu?

Zelo veliko je imunološko pogojenih bolezni kože, ki se kažejo kot razne vnetne spremembe na koži: koprivnice, ekcemi, atopični dermatitis (ima ga skoraj 10 odstotkov slovenskih otrok). V porastu so tudi obolenja kože, ki so posledica kroničnega delovanja zunanjih vplivov, na primer kožni raki.

 

Ali ljudje prepoznajo te bolezni?

Da. Danes so ljudje kar pozorni in osveščeni ter kot bolniki tudi zahtevni, predvsem v smislu tega, da hitro poiščejo pomoč. Si kar vzamejo pravico, da se posvetujejo o svojem zdravju. Njihova struktura in narava zahtev je bistveno drugačna kot pred petindvajsetimi leti. Včasih jih zaskrbijo spremembe, ki so nenevarne, in obratno: ne skrbijo jih stvari, ki bi jih morale. Vsekakor vsaka kožna sprememba, ki se ponavlja dlje časa (več kot dva, tri tedne), sodi k dermatologu.

 

Ali vse, kar je povezano s stvarmi, ki nas na koži motijo, sodi v področje estetske dermatologije?

Ni nujno. Starostne bradavice, ki so zelo pogoste, so lahko izjemno moteče, vendar ne moremo reči, da spadajo med bolezni. Meja med pravimi kožnimi boleznimi in čisto estetsko dermatologijo ni ostra.

 

Ali narašča število tistih, ki se odločajo za estetsko-korektivne posege, ali prihaja več ljudi zaradi bolezni kože?

Večina ljudi prihaja zaradi sprememb, za katere menijo, da so bolezenske narave in v večini primerov se izkaže, da to v resnici tudi so. Torej se pridejo zdravit. Precej jih pride na pregled tudi preventivno, predvsem pri kožnih znamenjih. Pigmentna znamenja, ki so nevarna, praviloma niso dvignjena nad nivo kože, vsaj na začetku ne. Podobna so pegi, ki se začne spreminjati, kar je težko spregledati. So pa tudi takšni ljudje, ki čeprav slutijo, da je nekaj narobe, mnogokrat iz neznanega razloga »tiščijo glavo v pesek« in ne pridejo na pregled.

 

Katera odkritja v zadnjem času so najbolj vplivala na vaše delo oz. so povzročila revolucijo v dermatologiji?

Revolucionarna je uporaba bioloških zdravil pri zdravljenju luskavice. Bolniki, ki se zdravijo z njimi, imajo popolnoma drugačno kakovost življenja. Pri mojem dnevnem delu je zelo pomembno zdravilo za zdravljenje aken, ki izhaja iz vitamina A. Zdravilo je sicer staro 25 let, vendar se pri nekaterih mojih kolegih ni zelo »prijelo«. V diagnostiki pigmentnih sprememb kože je stvari spremenila dermoskopska diagnostika. Z dermoskopom lahko zelo natančno pregledamo pigmentna znamenja in tudi zelo zgodaj odkrijemo, ali se spreminjajo v kaj nevarnega. Izrežemo jih pravočasno in tudi manj režemo »na pamet«.

 

Kako pomembno vlogo pri stanju naše kože igrajo dejavniki iz okolja (onesnaženost, nepravilen življenjski slog, …)?

Na našo kožo delujejo intrizični in ekstrizični dejavniki. Zunanji dejavniki so tisti, na katere lahko z načinom življenja deloma vplivamo. Mastna hrana, debelost, kajenje, UV-sevanje, razmaščevanje kože zaradi preveč umivanja z mili, ponavljajoče se mikropoškodbe kože, nizka vlažnost bivalnega okolja, ekstremne temperature, … prav zagotovo ne koristijo koži. Notranji dejavniki so zelo pogojeni z dednostjo in nanje ne moremo bistveno vplivati. Na koži so zelo opazne tudi bolezni, ki potekajo nekje v telesu (paraneoplastične bolezni). Pri nekaterih rakih se denimo pojavljajo značilni izpuščaji, enako velja za razne alergije, pa tudi za druge kronične bolezni.

 

Kateri posegi estetske dermatologije so najbolj zaželeni?

Obstajajo tri vrste tovrstnih tretmajev: kirurški, fizikalni (laserji in kisline, ki jih nanesemo na kožo) in tisti, pri katerih vnašamo snovi v kožo (trajna in začasna polnila so snovi, ki jih vbrizgamo tja, kjer manjka tkiva, na primer v gubo, ter botulin). Trajna polnila ostanejo za vedno, začasna se razgradijo. Varnejša so začasna. Vbrizgavanje botulina povzroči mišično paralizo na mestu posega, zato se gube zgladijo.

V ZDA je bilo leta 2004 40 milijonov estetskih posegov, leta 2006 pa 60 milijonov. Najbolj pogosti so bili: fotopomlajevanje kože in redukcija gub, odstranjevanje dlak, lasersko gladenje gub in brazgotin po aknah, … Težko ocenim, kateri posegi so najbolj pogosti pri nas. Na naši kliniki tri dni v tednu opravljamo laserske posege.

V prihodnosti menim, da bo naraslo število posegov, ki človeka ne bodo izvzeli iz procesa dela in ki bodo omogočili, da okolica ne bo opazila sprememb. Že zdaj se ljudje bolj odločajo za manjše, za okolico manj opazne posege. Vendar pa je treba vedeti, da postopki estetske dermatologije niso povsem brez nevarnosti. Zato je pomembno, da jih izvajajo posebej izobraženi zdravniki in ne ljudje drugih poklicev, ki ne morejo niti zagotavljati niti jamčiti ustrezne strokovnosti.

 

V katero smer bo šel razvoj estetske dermatologije?

Sam menim, da predvsem v dve smeri: v smer preventivnega ravnanja (da bi se že v mladosti  začeli obnašati tako, da bi se čim manj starali: z izogibanjem soncu, nekajenjem, zdravo prehrano, s pitjem, z ustrezno nego kože, …). Druga možnost razvoja je hramba lastnih celic in njihovo ponovno vbrizgavanje čez 20, 30 let, s čimer se s kolegom profesorjem z medicinske fakultete pionirsko ukvarjava.

 

Lahko poveste več o tem?

Gre za to, da bi lastne fibroblaste odvzeli v mladosti, jih namnožili in si jih čez leta vbrizgali ter tako pomladili kožo.

 

Oktober, 2009

Ne spreglejte

Za svoje plovilo moramo poskrbeti že na začetku sezone. Začnite sezono brez skrbi s spomladanskim čiščenjem. V zaprtih prostorih lahko
Preberi več
Vas zanima edinstvena klimatska naprava na trgu, s katero boste varčno ogrevali in hladili prostore ter hkrati prečistili zrak v
Preberi več
Srčno popuščanje je bolezen, pri kateri srčna mišica zaradi oslabljenosti ne more dovolj učinkovito poganjati krvi po telesu. Avtorica: Maja
Preberi več
Spondiloartritisi so skupina kroničnih vnetnih revmatskih bolezni, ki si delijo podobno klinično sliko in prizadenejo predvsem hrbtenico in periferne sklepe.
Preberi več
Astma je kronično obolenje dihalnih poti, za katero je značilno astmatsko vnetje, ki je prisotno tako v velikih kot v
Preberi več
Kaj lahko storimo, da preprečimo aterosklerozo, da preprečimo aterosklerotično srčno-žilno bolezen, in kako lahko ukrepamo, da se tako huda dogodka,
Preberi več
Pri raku jajčnikov gre za skupino malignih tumorjev jajčnika, ki se sicer delijo na več tipov ter podtipov. Daleč najpogostejši
Preberi več
Srce je mišična črpalka, ki poganja kri po telesu – tako skozi pljuča, ko omogoča nasičenje krvi s kisikom, kot
Preberi več