Koža otroka povezuje z okoljem, saj preko nje zaznava svojo okolico. Da se popolnoma razvije, potrebuje koža kar nekaj let, zato je v tem najnežnejšem obdobju zelo občutljiva in dovzetnejša za poškodbe. Reagira na mrzlo in toplo, na bolečino in močne dotike. Ker je površina kože pri otrocih v razmerju s telesno maso večja, so otroci bolj izpostavljeni vplivom okolja in izgubi vode. Žleze lojnice še nimajo popolne funkcije, manjka naravni zaščitni kisli plašč, ki varuje pred patogenimi mikroorganizmi in se izoblikuje šele sčasoma.
Avtor: Saša Vrbančič
Da lahko koža ohrani svojo funkcijo, mora biti pravilno negovana in zaščitena. Pri otrocih, predvsem manjših, se pogosto pojavljajo različna vnetja. S pravilno nego jih lahko preprečimo ali vsaj ublažimo.
Posebnosti otroške kože
Otroška koža je znatno tanjša od kože odraslih. Vsebuje več vode in manj maščob. Je zelo prepustna in zato bolj občutljiva na škodljive vplive okolja, povzročitelje bolezni ter izsušitev. Ker se zaščitni kislinski plašč šele ustvarja, je precej izpostavljena bakterijskim in glivičnim okužbam. PH-vrednost kože odraslega je 4,2–4,5, medtem ko se pH-vrednost otroške kože nahaja v nevtralnem območju. Posledica zmanjšanega delovanja kožnih žlez lojnic je manj kožnih maščob, kar je pogost razlog za suho kožo pri otrocih.
Pogoste kožne spremembe pri dojenčkih
Luščenje kože
Ko je novorojenček star nekaj dni, se lahko pojavi luščenje kože, predvsem na dlaneh in podplatih. V nekaj dneh bo izginilo, zato ga ni treba pospeševati s frotiranjem ali uporabljati pripravkov za celjenje kože. Kasneje se lahko podobne krastaste luskice pojavijo na lasišču. Tako imenovane temenice negujemo z naravnimi olji, lasišče večkrat dnevno počešemo ali rahlo frotiramo.
Vneta koža
Zaradi splošno občutljive kože dojenčkov se le-ta rada vname. Najpogosteje na ritki, kjer prihaja v stik z iritirajočim amonijakom v urinu. Preventivno zato uporabljamo zračne pleničke, jih menjamo večkrat dnevno, kožo med previjanjem dobro osušimo, uporabljamo mazilo za ritko, ribje mazilo in otroški puder.
Suha koža
Zaradi občutljivosti in zmanjšane sposobnosti varovanja pred zunanjimi vplivi lahko dojenčkova koža postane tudi izrazito suha. Pred izsušenostjo jo varujemo z naravnimi olji in s toplimi, bombažnimi oblačili. Bivalni prostori naj bodo primerno vlažni, s tem preprečimo izhlapevanje vlage iz kože. Težava se lahko pojavi v preveč ogrevanih prostorih (stanovanjski bloki), zato na radiatorje namestite posode z vodo. Bivalni prostori naj ne bodo pretopli.
Vročinski osip
Če se dojenčkovo telo pregreje, se lahko po njem pojavijo rdeči izpuščaji, ki jih strokovno imenujemo vročinski osip. Kadar so izpuščaji izbočeni, z belo sredino in se selijo, gre za koprivnico (urtikarijo), ki razen v hujših primerih izgine z zagotovitvijo ustreznih bivalnih pogojev.
Predvsem po obrazu, boste lahko opazili tudi milije, ki nastanejo zaradi še nepopolno razvitih žlez znojnic. Drobne bele bunkice spominjajo in so po velikosti enake zdrobu. So neboleče, ne srbijo in otroka ne motijo. Izginejo same, zato jih ne zdravimo, ne mazilimo in ne stiskamo.
Nega novorojenčkove kože
V prvem mesecu življenja je koža novorojenčka v stopnji izgradnje, kislinski varovalni plašč šele nastaja, koža ni sposobna obrambe pred mikroorganizmi, zato je možnost za okužbe večja, zaradi visoke občutljivosti in nedefiniranosti kožne sestave pa ji je treba nameniti posebno pozornost.
Pri novorojenčkih ne uporabljamo nobenih kemijskih kozmetičnih sredstev!
Kemijske snovi v kozmetičnih izdelkih bi jo lahko pretirano razdražile, njihovo prehajanje v telo pa bi lahko povzročilo dodatne nevšečnosti.
Novorojenčka vsak dan umijemo z navadno vodo ali s prekuhanimi kamilicami, da s kože izperemo urin, blato, pot, mleko in slino ter ga obvarujemo pred vnetji. Mažemo ga lahko izključno s čistimi, naravnimi olji, med katerimi je najprimernejše mandljevo ali oljčno olje, ki izdatno hrani in vlaži kožo ter jo varuje pred izsušitvijo.
Od dojenčka do malčka
Ko je vaš otrok star že nekaj mesecev, je njegova koža še vedno zelo občutljiva, saj bo preteklo še veliko časa, preden bo njena sestava in fiziologija podobna odrasli. Dojenčka boste kopali vsak dan, pri čemer ni treba namiliti celega telesa. Tudi šampon uporabite samo enkrat tedensko. Olja za nego po kopanju naj bodo naravna. Izjema je lahko mazilo za ritko, ki ga kupite v lekarni in ščiti občutljivo področje pred pordelostjo.
Ko vaš otrok prerase obdobje dojenčka in se razvije v malčka ali malčico, je ravno tako potrebna previdnost pri negi. Ne umivajte ga z mili, geli ali s šamponi za odrasle! Šampon in milo naj bosta pridobljena iz naravnih sestavin. Po vsakem kopanju kožo negujte in zavarujte z naravnimi olji ali losjoni.
Nega otroške ritke
Otroška ritka potrebuje redno in posebno temeljito nego. Pri vsakem previjanju ritko pazljivo očistite z mandljevim oljem ali oljnimi robčki ter zaščitite z mazilom ali s kremo. Ko otroka previjate, kožo rahlo, vendar dovolj temeljito obrišite in pustite, da se na zraku kar najbolje posuši. Plenice povijte dovolj rahlo, pogosto jih tudi menjajte. Uporabo pudra v pleničkah nekateri odsvetujejo, drugi pa zagovarjajo, saj nase veže vlago in tako ščiti pred vnetjem, poleg tega kožo pomirja.
Koža v plenicah se rada vname zaradi delovanja vlage, urina in blata in je zato bolj dovzetna za okužbe. Najpogostejša težava je ‘plenični izpuščaj’, ki se pojavi na mestu, kjer je koža pokrita s plenico. Težave se kažejo v obliki rdečine, lahko tudi kot izpuščaj. Celo mesto lahko pokrivajo mehurčki, vse te pojave pa lahko spremlja srbenje.
V takem primeru kožo nežno očistite in namažite z mazilom, ki deluje tudi protivnetno. Če plenični izpuščaj po nekajdnevni negi ne izgine ali se celo poslabša, je treba obiskati zdravnika. To storite tudi, če se izpuščaji pojavijo drugod po telesu, npr. za ušesi, pod pazduho ali v ustih.
Kakšno otroško kozmetiko izbrati?
Oglaševanje ‘super’ in ‘najboljših’ izdelkov za nego otroške kože je zelo agresivno in nas marsikdaj spravi v dvom, kaj izbrati. Najboljše vodilo naj bo izbira čim bolj blagih izdelkov iz naravnih surovin. Izdelki naj vsebujejo čim manj barvil, dišav in konzervansov, saj so to najpogostejši povzročitelji neželenih kožnih reakcij. Mila, kopeli, losjoni in šamponi morajo imeti nevtralen pH, da naravni zaščitni kožni plašč ne utrpi posledic.
Bodite pozorni na izdelke z oznako ‘otroška’, ki jih najdete na prodajnih policah trgovin. V množici teh izdelkov mrgoli naftnih derivatov in ostalih, zdravju škodljivih snovi, ki zaradi neodporne otroške kože prodirajo globoko v telo. To seveda predstavlja nevarnost za otrokovo zdravje, saj se tako strupi že v ranem obdobju začnejo nalagati v notranjih organih.
Uporabljajte kakovostne kreme, ki poleg naravnih sestavin (npr. lanolina, belega voska in oljčnega olja) vsebujejo še vitamina A in D. Posipi vsrkajo vlago na koži in jo zaščitijo pred draženjem z obleko. Olja in oljni robčki so primerni za čiščenje kože, odstranjujejo ostanke kreme in pudra ter hkrati dovajajo maščobo. Izognite se tudi alkoholu, ki ga proizvajalci tudi pri otroški kozmetiki zelo radi uporabljajo kot topilo, ker je zelo poceni. Vendar alkohol kožo suši in jo draži.
Če se na kozmetične sestavine ne spoznate, je bolje, da za nego dojenčka uporabljate samo naravna olja ali izbirate vsaj med naravno certificirano kozmetiko, ki naj bo sestavljena iz rastlinskih izvlečkov in ne kemikalij!
Previdnost pri izpostavljanju sončnim žarkom velja v vseh letnih časih
Otroku nadenite zaščitna oblačila in pokrivala ter kožo na soncu izpostavljenih mestih namažite z zaščitnimi kremami. Zaščitne kreme s faktorjem nad 30 vsebujejo visoke koncentracije UV-filtra, kar lahko otroško kožo draži. Uporabljajte naravne izdelke.
Zanimivosti
Enostavno vodilo, ki vam bo pomagalo pri izbiri otroške kozmetike:
Ne nanašajte na otrokovo kožo ničesar, kar mu ne bi dali v usta.
- Ne zanašajte se na oznako ‘otroška’, saj to ne pomeni, da je izdelek brez nevarnih snovi.
- Izognite se izdelkom, ki vsebujejo nevarne sestavine:* sodium lauryl sulfate,
– ammonium lauryl sulfate,
– sodium laureth sulfate,
– ammonium laureth sulfate.
Tovrstni emulgatorji lahko povzročijo resne zdravstvene težave.
