Koža pri odraslem človeku lahko meri kar dva kvadratna metra. Njena osnovna naloga je zaščita pred zunanjimi vplivi, prav tako ščiti notranje organe, poleg tega pa ima še celo vrsto drugih funkcij: odvaja tekočino, nudi mehansko zaščito, uravnava temperaturo, nudi zaščito pred sončnim sevanjem in še in še. Kljub vsemu se moramo zavedati, da je koža tudi zelo ranljiva. O poškodbah kože smo spregovorili s prim. Borisom Kraljem, dr. med., specialistom dermatovenerologom, iz dermatološke ambulante AKD.
Kako je zgrajena naša koža
Koža je sestavljena iz treh plasti: njeno zgornjo plast imenujemo povrhnjica, v njej so plasti celic, ki se odluščijo in odmirajo, potem se tvorijo nove celice. Globlje leži usnjica, ki ima celice v več plasteh. V usnjici se nahajajo tudi žile in živčni končiči, žleze lojnice in znojnice. Najgloblja plast je maščobna plast, kjer so celice, ki zagotavljajo regulatorne mehanizme za toplotno izmenjavo in zaščito. V koži so seveda tudi kožni priveski, kot so žleze, dlake, žile in živčni končiči.
Funkcije kože
Ena od pomembnejših funkcij kože, pri kateri največjo vlogo igra usnjica, je uravnavanje telesne temperature. Sporočila o njej preko številnih toplotnih čutnic v koži in v notranjosti telesa dobiva osrednje živčevje. Za uravnavanje temperature preko kože skrbijo zlasti čutnice v usnjici. Za ohranjanje toplote skrbijo tudi dlake, vendar njihovo dvigovanje in spuščanje pri človeku danes nima več velikega pomena – gre bolj za ostalino nekdanje funkcije.
Koža hkrati z uravnavanjem toplote opravlja tudi izločalno funkcijo. Naše telo namreč največ odvečne toplote odda prav z znojenjem. Za znojenje so zato v usnjici razvite posebne žleze znojnice.
V usnjici se nahaja tudi veliko čutnic v obliki živčnih končičev. Čutnice za mehanske dražljaje imenujemo mehanoreceptorji, za toplotne pa termoreceptorji. Število receptorjev je v različnih delih telesa različno. Veliko receptorjev imamo na primer na jeziku in na konici prstov, na hrbtišču roke pa jih je znatno manj.
Tudi podkožno tkivo ima zelo pomembno nalogo. Sestavljajo ga celice maščobnega in vezivnega tkiva. Preko vezivnega podkožnega tkiva se koža pritrja na mišice. V vezivnem tkivu je veliko kolagenskih in elastičnih vlaken, pa tudi belih krvničk, ki v medceličnini uničujejo tujke, ki so morda na kakršen koli način prodrli v podkožje.
Poškodbe kože
Po besedah sogovornika so poškodbe kože najpogosteje mehanske. Do njih torej pride zaradi neposrednih udarcev, ureznin in podobnega. Kot dodaja prim. Boris Kralj, dr. med., so lahko poškodbe kože tudi posledica sevanja žarkov, naj gre za sončne ali na primer rentgenske žarke oziroma katero drugo obliko sevanja. Do poškodb kože pride tudi zaradi uporabe različnih kemičnih snovi, zaradi vnetnih dogajanj, poškodbe kože so lahko posledica zunanjih dejavnikov pa tudi bolezni same kože (na primer rakasta obolenja) ali bolezni drugih organov.
Kako poteka celjenje kože
Prim. Boris Kralj, dr. med., celjenje kože opredeljuje kot proces, kjer poskušajo celice regenerirati poškodovano tkivo s čim bolj učinkovitimi in zdravemu tkivu podobnimi celicami. Pri procesu celjenja sodelujejo celice vnetja, celice brazgotinjenja, krvne žile in protivnetni procesi. Izid celjenja je seveda odvisen od jakosti in tipa poškodbe. “Celjenje po kirurški odstranitvi nekega znamenja, kjer je bilo treba tkivo šivati, bo za sabo pustilo vidno brazgotino. Na rezultat takega celjenja vplivata tudi tip kože in lokacija samega posega. Lahko ostane zelo nežna brazgotina, brazgotina je lahko široko raztegnjena, na mestih, kjer je tenzija tkiva velika, pa lahko ostane tudi zelo dvignjena brazgotina, ki je videti kot divje meso. Slednji rečemo tudi keloidna brazgotina,” pojasnjuje prim. Boris Kralj, dr. med.
Kadar pride do poškodbe kože, je po besedah dr. Kralja zelo pomembno, da preprečimo dodatno draženje: “Rano pustimo pri miru, da se zaceli. Prav tako je zelo pomembno, da je ne raztegujemo. Pri boljšem in lepšem celjenju rane si lahko pomagamo tudi s sredstvi za celjenje, ki vsebujejo različne sestavine; gre za silikonske gele in podobno.”
Oskrba poškodovane kože
Dr. Kralj opozarja, da mora biti poškodovana koža zaščitena pred zunanjimi vplivi, saj bomo tako preprečili morebitno okužbo. »Rana naj bo sterilno pokrita, naj miruje in naj ne bo izpostavljena mehanskim zunanjim vplivom, tudi močenje ni priporočljivo, saj lahko privede do okužbe,« pojasnjuje dr. Boris Kralj.
Sogovornik pravi, da brazgotine ni mogoče preprečiti, če gre za močno, globoko ali veliko poškodbo kože. Brazgotinjenje je namreč obrambni mehanizem organizma, ki teži k zacelitvi rane. “Rana se zaceli s tkivom – brazgotino, ki nima enake sestave kot zdrava koža, tudi funkcionalno ni enakovredna normalni koži. Po eni strani je brazgotina estetski, po drugi pa tudi funkcionalni problem,” dodaja dr. Kralj.
Ko rana postane kronična
Kronične rane nastanejo zaradi okužbe ali drugih dejavnikov, ki zavirajo celjenje, mednje pa prištevamo diabetične razjede, golenske venske razjede, periferne arterijske okluzivne bolezni, preležanine, rane, ki nastanejo zaradi hudih poškodb, okužbe kosti in mehkih tkiv ter rane, ki nastanejo zaradi drugih dejavnikov motenj v celjenju.
Kadar celjenje rane poteka brez zapletov, se poškodovano tkivo nadomesti s prvotnim tkivom. Po besedah dr. Borisa Kralja se rana ne more zaceliti, kadar je prisotno mehansko draženje brez prestanka, kronično draženje s kemikalijami, vnetni procesi brez umiritve vzroka vnetij, kronična sprememba celic, na primer pri kožnem raku itd. To je le nekaj primerov. “Kadar rana postane kronična, se težje in slabše zaceli tudi takrat, ko na primer saniramo vzrok za njen nastanek – takrat so namreč prisotne brazgotinske celice, ki nimajo več normalnih funkcij,” pove prim. Boris Kralj, dr. med.
Ustrezna obravnava kroničnih ran je zelo pomembna. Danes imamo na voljo številne obloge za zdravljenje kronične rane. Sodobni materiali za oskrbo ran pospešujejo celjenje, uravnavajo vlažnost, temperature in pH, absorbirajo izločke, zavirajo okužbo, ne dražijo tkiva, ne povzročajo alergijskih reakcij ter se ne prijemajo za tkivo. Strokovnjaki morajo dobro poznati proces celjenja, saj bodo potem rano tudi bolje oskrbeli in v skladu z njenim stanjem izbrali tudi ustrezno oblogo.
April, 2014
