Lasje so pomemben del zunanjega videza, včasih pa so jim pripisovali celo nadnaravno moč. Čeprav poznamo plešavost načeloma kot težavo, ki v večini primerov muči le moške, pa lahko nekatere oblike plešavosti prizadenejo tudi ženske in celo otroke.
Število, gostota in kakovost las so odvisni od spola, podedovanih genov, rase, pa tudi od barve las. Temnolasi imajo debelejše, svetlolasi pa tanjše lase. Svetlolasi imajo običajno večje število las.
Lasje izraščajo iz lasnega mešička. Vsak lasni mešiček gre skozi tri faze. Prva je faza rasti oziroma anagena faza. To je čas, ko las aktivno raste. Ta faza lahko traja več let in od nje je odvisna končna dolžina las. Nadaljuje se s katageno fazo, ki je prehodna. Katageni fazi sledi obdobje mirovanja (telogena faza), ki traja nekaj mesecev. Po koncu tega obdobja lasje izpadejo, v lasnem mešičku pa običajno začne nastajati nov las. Na lasišču imamo okrog 100.000 las, približno 85 % jih je v anageni fazi rasti, drugi pa so v telogeni. Normalno je, če dnevno izpade do 100 las. Količina je odvisna tudi od letnega časa, običajno povečano izpadanje opažamo spomladi in jeseni.
Zakaj lasje izpadajo?
Mnogo ljudi se spopada s prekomernim izpadanjem las, posledica katerega je plešavost ali alopecija. Najpogostejša je androgena plešavost, ki se pogosto pojavlja pri moških, prizadene pa lahko tudi ženske. Vzrok je preobčutljivost lasnega mešička na moške spolne hormone, predvsem dihidrotestosteron, ki povzroči, da je vse več las v fazi mirovanja in vse manj v fazi rasti, kar povzroči poleg redčenja las tudi tanjšanje. Predstavlja 95 odstotkov vzrokov povečanega izpadanja las. Nagnjenost k bolezni je dedna. Kar polovica moških ima pri 50 letih znake androgene plešavosti. Pri moških se prvi znaki lahko pojavijo že v zgodnjih dvajsetih letih, prva sprememba je običajno tanjšanje las. Opažamo redčenje na čelu, kasneje pa tudi na temenu, ki lahko vodi do popolne plešavosti. Pri ženskah se plešavost zaradi moških spolnih hormonov pojavi kasneje, v menopavzi, ko se poruši ravnovesje med ženskimi in moškimi spolnimi hormoni. Vidno je predvsem redčenje las po vrhu glave, medtem ko so ostali lasje normalne gostote.
Ali obstaja zdravljenje?
Pred začetkom zdravljenja je potreben natančen pogovor z bolnikom in upoštevanje njegovih želja. Za zdravljenje moških in žensk se uporablja minoksidil, ki se nanaša na lasišče enkrat do dvakrat dnevno, pozitivne učinke delovanja pa opazimo po nekaj mesecih uporabe. Moškim lahko predpišemo tudi zdravilo finasterid, ki se jemlje v obliki tablet. Ta preprečuje pretvorbo testosterona v njegovo aktivno obliko dihidrotestosteron. Zdravili sta učinkoviti, dokler ju pacient uporablja oziroma jemlje. Pri ženskah pred menopavzo so občasno učinkovite tudi kontracepcijske tablete s pridruženim učinkom proti moškim spolnim hormonom.
Simptomatsko izpadanje las
Poznamo pa tudi druge oblike izpadanja las. Simptomatsko izpadanje las ali telogeni efluvij je nenadno izpadanje las po celem lasišču. Pojavi se nekaj mesecev po izpostavitvi sprožilnemu dejavniku, lahko je to hud stres, stanje po porodu, začetku ali prenehanju jemanja kontracepcijskih tablet, spremembe v prehrani, predvsem ekstremne diete ali motnje hranjenja, motnje v delovanju ščitnice, pomanjkanje železa. Možni vzroki so lahko tudi akutne bolezni, na primer infekcijske bolezni ali splošna anestezija. Bolniki se običajno spomnijo dogodka, ko jih na to opozorimo. Običajno opisujejo močno izpadanje las med česanjem in umivanjem.
Druga oblika izpadanja las, ki prizadene celotno lasišče, je t.i. anageni efluvij, ki pa se pojavi po zdravljenju s kemoterapijo, citostatiki ali po obsevanju. V tem primeru v kratkem času izpadejo vsi lasje. Pri obeh opisanih boleznih zdravljenje ni potrebno. Stanje je le prehodno in mine, ko minejo sprožilni dejavniki. Zato se usmerjamo predvsem na odkrivanje teh dejavnikov, obenem pa bolnikom razložimo, kakšna je narava bolezni.
Vam lasje izpadajo v žariščih?
Manj poznana je področna plešavost oziroma alopecija areata, pri kateri lasje izpadajo v okroglih ali ovalnih žariščih, ki so lahko različno velika. Bolezen se lahko razširi tudi na celotno lasišče (alopecija totalis) in celo na vse poraščene predele na telesu (alopecija universalis). Bolezen je avtoimunska in limfociti T so usmerjeni proti celicam dlačnega mešička. Pojavlja se lahko v katerikoli starosti in poteka z izboljšanji in s poslabšanji. Redko je prizadetost lasnih mešičkov takšna, da se ne morejo več obnoviti in je plešavost trajna. V približno polovici primerov pride do spontanega popolnega izboljšanja po dveh letih. Nagnjenost k bolezni je dedna, opažamo pa jo tudi v povezavi z drugimi avtoimunskimi obolenji. Z zdravljenjem želimo zavreti pretiran imunski odziv, zato se uporabljajo lokalni kortikosteroidi, nesteroidna vnetna zdravila, občasno pa tudi drugi pristopi.
Redka oblika plešavosti
V sklopu dermatoloških bolezni se pojavlja še ena oblika plešavosti. To je plešavost, pri kateri nastanejo brazgotine. Ta oblika ni pogosta, je pa trajna, lasje na prizadetem mestu ne zrastejo več. Sem spadajo različni vnetni procesi, okužbe na lasišču, avtoimunske bolezni, poškodbe, tumorji, razvojne motnje. Zdravljenje je usmerjeno proti osnovni bolezni, ki je povzročila brazgotinjenje in okvaro dlačnega mešička.
Varujmo lase
Ljudi, ki imajo težave s pretiranim izpadanjem las, zanima, kakšen vpliv ima uporaba različnih kozmetičnih sredstev in frizerskih postopkov na izpadanje las. Na videz zunanjega dela las škodljivo vpliva premočno in prepogosto česanje, tupiranje ali ščetkanje, uporaba t.i. električnih likalnikov za lase in sušenje s sušilci z zelo vročim zrakom. S sušenjem namreč lasje izgubijo vodo, ki je vezana v njihovi sredici. Lasem škodi tudi izpostavljanje soncu, onesnažen zrak, morje in klorirana voda. Zaradi vpliva okolja so lasje pogosto poškodovani poleti, ko je izpostavljanje škodljivim dejavnikom pogostejše. Običajni vsakodnevni kozmetični preparati in frizerski postopki kot sta barvanje in oblikovanje, ne vplivajo na kakovost in število las, vendar pa tudi nekateri izdelki za nego las lahko vsebujejo agresivne sestavine, ki poškodujejo lase. Poudariti moramo, da vsi opisani negativni dejavniki vplivajo le na zunanji del lasu in ne povzročajo plešavosti. Do resnih poškodb lasišča, na primer kemičnih opeklin ali opeklin, povzročenih z vročino, ki vodijo v brazgotinjenje in trajno izgubo las, pride izjemno redko.
Klasično androgeno plešavost pri moških večinoma sprejemamo kot nekaj normalnega, pa vendar se številni prizadeti moški želijo zdraviti. Plešavost je namreč stanje, ki je zelo opazno tudi navzven in lahko bistveno vpliva na samozavest. Če lahko moški težavo vsaj deloma rešijo z izbiro pričeske, pa pri ženskah običajno ni tako. Zagotovo je zanje izpadanje las, ki so eden od simbolov privlačnosti, še večje breme. Žal univerzalnega zdravila za plešavost ne poznamo. Glede na vrsto plešavosti, njeno razširjenost, spol in starost bolnika izbiramo med zdravili, ki so na voljo. Na voljo je tudi kirurški postopek, t.i. presajanje las, ki pa je precej tehnično zahteven in ni primeren za vse paciente.
Januar, 2010
