So vaša stopala pripravljena na poletje?

Ko se pomlad počasi preveša v poletje, postopoma zamenjamo tople jakne za tanjša oblačila, zaprte čevlje za sandale in natikače. Če smo v hladnejših mesecih svoja stopala skrivali v nogavicah in zaprtih čevljih, se pogosto šele ob prehodu v poletje zavemo, da ta morda niso v najboljšem stanju.

»Večina ljudi obišče pedikerja pred poletjem, ko začnemo nositi odprto obutev, saj ta hitro pokaže, ali so stopala urejena ali ne. Vendar je priporočljivo pedikerja obiskovati redno skozi vse leto, ne le sezonsko. Le tako lahko pravočasno ukrepamo ob spremembah na stopalih ter ohranimo zdravje ter urejenost stopal,« opozarja pedikerka Sabina Ivanušič.

»Pri svojem delu najpogosteje opažam otiščance in kurja očesa, pa tudi vraščene nohte in druge spremembe na nohtih,« nam nekaj najpogostejših nevšečnosti na stopalu našteje pedikerka, sicer tudi absolventka podologije Sabina Ivanušič.

Glivične okužbe

Spremembe na nohtih so pogosto lahko posledica glivične okužbe, ki je precej razširjena tako med starejšimi kot tudi mladimi, po nekaterih navedbah naj bi težila že skoraj vsakega tretjega odraslega. Pri glivičnih okužbah je običajno prizadeta koža med prsti na nogah, lahko tudi koža na podplatih in nohti.

Na mestu okužbe se lahko pojavi srbečica, pekoč občutek, rdečica, luščenje, mehurčki in razpokana koža. Najpogostejši vir okužbe predstavljajo javna kopališča, kabine za prhanje, garderobe, savne in fitnesi. Zato je poleg udobnega obuvala v katerem koža lahko diha, pomembno, da na navedenih mestih naokrog ne hodimo bosi.

»Glivična obolenja se lahko kažejo tudi s spremembami na nohtih − z odebelitvijo nohtne plošče in spremembo barve (belkasta ali rumenkasta). Ni pa vsaka taka sprememba nujno povezana z glivično okužbo. Za postavitev diagnoze dermatolog opravi mikološki test. Po potrjeni okužbi se odstrani okuženi del nohtne plošče, nato sledi dermatološko zdravljenje z uporabo antimikotičnih sredstev,« navede sogovornica in opozori, da samoozdravitve v primeru glivičnih okužb ni. Zato je potrebna še posebna pazljivost, saj se okužba hitro širi in prenaša na druge.

V prvi vrsti je nujna dobra higiena stopala, da preprečimo prenos okužbe, v drugi pa uporaba primernih preparatov. Pogosto se ljudje niti ne zavedajo, kako hitro se lahko okužba prenese naprej. Pedikerka opozarja, da so ljudje pogosto precej nepozorni pri uporabi pribora za krajšanje nohtov. Po striženju nohtov isti pribor naslednjič ponovno uporabijo, ne da bi ga prej ustrezno razkužili, kar lahko vodi v prenos glivic na iste ali druge, sicer zdrave nohte. Pomembna je tudi higiena nogavic, ki jih je treba prati pri višjih temperaturah, ter skrb za ustrezno higieno obutve.

Otiščanci in kurja očesa

»Otiščanci in kurja očesa se pojavljajo na delih stopala, kjer so prisotni dolgotrajni mehanski pritiski in trenje. Na teh mestih se koža kot zaščitni mehanizem zadebeli. Takšne spremembe je treba ustrezno odstranjevati, saj lahko sčasoma postanejo boleče in se dodatno širijo. A le odstranjevanje ni dolgoročna rešitev, saj se otiščanci pogosto ponovijo – pomembno je namreč ugotoviti in odpraviti vzrok njihovega nastanka (npr. neustrezna obutev ali nepravilna obremenitev stopala). Po odstranitvi je priporočljiva tudi redna uporaba vlažilnih in keratolitičnih pripravkov, ki mehčajo in odstranjujejo zadebeljeno kožo, jo pomagajo ohranjati mehko in zmanjšujejo možnost ponovnega nastanka,« opozori sogovornica.

Sogovornica nadaljuje: »Otiščanci so bolj površinski in zajemajo večje področje, kjer so pritiski bolj razpršeni. Kurje oko pa sega globlje v kožo, zato je običajno bolj boleče, saj s svojim jedrom pritiska v globlje plasti kože. Nastane na manjšem, bolj omejenem območju, kjer je koncentracija sile večja.«

Kurja očesa se najpogosteje pojavljajo na mestih povečanega pritiska nad kostnimi izboklinami, predvsem na prstih, med prsti ter na sprednjem delu podplata, sprva kot bolečina ob pritisku na točko in rdečica, nato pa postaja predel vse trši, koža se zadebeli in sčasoma začne pritiskati na živec, kar povzroča hude bolečine. Seveda si pri odstranjevanju kurjih očes in otiščancev lahko pomagamo tudi sami s pripravki iz lekarne, a učinkoviteje in varneje je, če obiščemo strokovno usposobljenega pedikerja ali podologa. Tako preprečimo dodatne poškodbe, ki lahko nastanejo ob nepravilnem in nepazljivem odstranjevanju teh sprememb na stopalu. Pediker tudi prepozna, ali gre za kurje oko ali bradavico, ki ju je včasih na prvi pogled težko ločiti, a vendar gre za dva povsem različna mehanizma nastanka.

»Kurje oko je posledica mehanskega pritiska ali trenja, bradavica pa posledica virusne okužbe. Zaradi različnih vzrokov je tudi zdravljenje različno – pri kurjem očesu gre za mehansko odstranjevanje, pri bradavicah pa za zdravljenje virusne okužbe,« pojasni Sabina Ivanušič in opozori, da lahko ob nepravilnem ravnanju z bradavicami virus prenesemo tudi na ostale dele kože.

Osebe s sladkorno boleznijo in nega stopal

Pri osebah s sladkorno boleznijo sta nega in zdravje stopal še posebej pomembna in zahtevna. Izr. prof. dr. Vilma Urbančič Rovan, dr. med., vodja Diabetološkega oddelka na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana opozarja, da so zapleti na nogah pri osebah s sladkorno boleznijo bistveno pogostejši kot pri tistih brez nje: »V razvitem svetu je kar 50 % vseh amputacij opravljenih pri osebah s sladkorno boleznijo, ki sicer predstavljajo le okoli 10–15 % populacije. To pomeni, da so amputacije pri njih nekajkrat pogostejše kot pri ljudeh brez sladkorne bolezni. Ob tem velja poudariti pomen t. i. diabetičnega stopala, ki ga včasih imenujejo tudi »rak sladkornih bolnikov«.

Umrljivost oseb s sladkorno boleznijo in razjedo na nogi je primerljiva s splošno umrljivostjo pri rakavih obolenjih oz. bistveno višja kot pri raku dojke ali prostate. Pomembno pa je poudariti, da povečana umrljivost ni posledica razjede, temveč širšega sklopa dejavnikov in bolezni, ki vodijo do njenega nastanka. Kot bistvena dejavnika za nastanek razjede na nogi in s tem povezanih zapletov, navede motnjo arterijske prekrvavitve in diabetično nevropatijo.

V prvem primeru lahko moten pretok skozi arterije, ki oskrbujejo noge, povzroči nastanek razjede na nogi, posledično tudi gangreno, v primeru okvare živčevja, t. i. diabetične nevropatije, pa gre predvsem za motnje občutka v nogah. Okvara je posledica kronično previsokih vrednosti krvnega sladkorja in se kaže s tako imenovanimi »pozitivnimi« simptomi, ki taki v resnici niso (kronične bolečine, za katere ni nobenega zunanjega vzroka, krči, mravljinci, zbadajoče bolečine, trganje) ter z negativnimi simptomi, ko bolnik dejansko ne čuti ničesar (bolečine, dotika, vibracije), niti nima zanesljivega občutka za položaj nog v prostoru.

»To pomeni, da ga tudi dve številki premajhni čevlji ne žulijo, prav tako ne čuti, če umiva noge v vreli vodi. Tudi če sedi zraven peči, ne zazna, da ga žge v noge. Tudi pri uporabi sredstev za mehčanje kurjih očes ne čuti, kdaj sredstvo prodre pregloboko,« ponazori dr. Urbančič Rovan in opozori, da so ti posamezniki z motnjami občutka še posebej ogroženi, saj se težav v resnici ne zavedajo: »Bolečina je zaščitni mehanizem. Kdor je ne čuti, je prepričan, da je z njim vse v redu. Neradi nam verjamejo, ko jih na to opozorimo. Prav zato moramo vsi zdravstveni delavci te ljudi aktivno odkrivati, najbolje s preventivnimi pregledi nog.«

Prav zaradi okvare živčevja je lahko domača pedikura tvegana. Posamezniki pogosto niti ne občutijo, da so z ostrim predmetom zarezali pregloboko ali da je sredstvo za mehčanje trde kože in kurjih očes prodrlo pregloboko, saj jih ne peče. Tako nastala kemična razjeda se zelo slabo celi. Pri motnjah arterijske prekrvavitve je lahko usodna že najmanjša poškodba pri pedikuri, saj je celjenje upočasnjeno in se lahko razvije gangrena. »Pediker mora zato dobro poznati tveganja, ki jih prinaša diabetes. V strokovni skupini smo nedavno opredelili klasifikacijo pedikure in kompetenc, torej koliko in kaj sme posameznik izvajati glede na svojo strokovno usposobljenost. Zelo nas moti, ko saloni oglašujejo tako imenovano »medicinsko pedikuro«, saj je to nekaj, kar v resnici ne obstaja. Pedikura je pedikura, medicinske storitve pa so le tiste, ki jih izvaja zdravstveni delavec, ne pa pediker ali kozmetik. Takšne oznake so zavajajoče in tvegane za zdravje,« opozori sogovornica z Diabetološkega oddelka in zaključi:

»Vsem pedikerjem in kozmetikom polagam na srce, da stranko najprej vprašajo, če ima sladkorno bolezen in ali jemlje kakršnakoli zdravila za redčenje krvi. Če ima namreč oseba sladkorno bolezen, obstaja nevarnost za okvare živčevja, če pa jemlje omenjena zdravila, obstaja tveganje za krvavitve pri pedikuri, ki jih je ob poškodbi zelo težko zaustaviti.« Za konec doda še pomembno pravilo, ki ga poudarja medicinska sestra iz ambulante za diabetično nogo, gospa Mira Slak: »Bolje veliko premalo kot čisto malo preveč.«

ABC

A Veliko ljudi obišče pedikerja šele pred poletjem namesto redno skozi leto.

B Kurje oko sega globlje v kožo in je bolj boleče kot otiščanec.

C Sladkorna bolezen močno poveča tveganje za zaplete na stopalih.