Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Zadostna hidracija je pomembna za zdrav videz kože. Če ji primanjkuje vode, se začne drobno luščiti, zmanjšata se njena gladkost in prožnost. Suha koža se pojavlja v vseh starostnih obdobjih, imajo jo že otroci, pogosta je zlasti pri starejših ljudeh. Spremlja lahko nekatere bolezni (atopijski dermatitis, sladkorno bolezen, nezadostno delovanje ščitnice ipd.), lahko pa je tudi posledica zdravljenja z določenimi zdravili. O težavah, ki jih povzroča suha koža, in njeni negi smo se pogovarjali s prim. asist. Tanjo Planinšek Ručigaj, spec. dermatovenerologije in predstojnico Dermatovenerološke klinike, UKC v Ljubljani.

Avtorica: Tanja Pihlar

 

Kaj pomeni izsušitev kože

Koža je naš največji organ, ki varuje telo pred mehanskimi dejavniki, UV-sevanjem, patogenimi mikroorganizmi, vdorom škodljivih snovi iz okolja in izhlapevanjem vode. Najpomembnejšo zaščito predstavlja zunanja povrhnjica, ki jo tvorijo poroženele celice in lipidi, ki celice tesno povezujejo med seboj. Če je ta pregradna funkcija oslabljena, se poveča izguba vode. Sogovornica pravi, da je »naša koža podobno kot stena hiše zgrajena iz zidakov in malte. Če eden od njih manjka ali ne deluje normalno, telo izgublja vlago.

Podobno kot ima hiša omet ima tudi koža zaščitni maščobno-kislinski plašč, ki je sestavljen tudi iz lipidov oziroma maščob. Če se zaščitni plašč dodatno poškoduje, pride do povečanega izhlapevanja vode in izsuševanja kože; posledica tega je drobno luščenje kože. Pri določenih boleznih so okvarjeni zidaki ali malta. Največja skupina bolnikov s suho kožo so bolniki z atopijskim dermatitisom, ki so nagnjeni k alergijam. Rečemo lahko, da pri njih malta, ki povezuje zidake, celice kože, ne deluje normalno in se izgublja voda, zaradi česar imajo suho kožo.«

Kako prepoznamo izsušeno kožo

Suho kožo prepoznamo po tem, da se drobno lušči. Pri nekaterih kožnih boleznih so luske zadebeljene, kar pomeni, da ima koža manj vlage kot običajno. Tako je zlasti pri ihtiozi, pri kateri zadebeljene in trde luske spominjajo na »ribjo kožo« in ki nastane zaradi nezadostnega delovanja zapore v roženi plasti.

Koža je lahko suha na različnih predelih: na rokah, komolcih, podlahteh, najbolj običajno je suha na golenih. »V zimskih mesecih, ko nosimo oblačila in je v stanovanjih suh zrak, je koža na golenih izrazito suha in se drobno lušči. To opažam še zlasti pri bolnikih s krčnimi žilami, ki morajo uporabljati kompresijske povoje ali kompresijske nogavice. Luščenje na golenih lahko povzročijo tudi tesna oblačila.«

Pri atopijskem dermatitisu, pri katerem koži prirojeno primanjkuje snovi, ki tvorijo zaščitno plast kože, se suha mesta pojavljajo na različnih predelih, odvisno od bolnikove starosti. Po besedah sogovornice imajo majhni otroci izrazito rdeča lica, ki se luščijo, pri nekoliko večjih se pojavljajo na pregibih, vratu, v komolčnih in kolenskih kotanjah. Pri odraslih so bolj prizadeta hrbtišča dlani, pri hujših oblikah atopijskega dermatitisa pa je lahko prizadeta koža na celem telesu. Za to bolezen je značilno tudi močno srbenje; na koži se pojavijo bunčice, zadebeljene plošče in kraste.

Dejavniki, ki povzročajo izsušitev

Na izsušitev kože vplivajo različni dejavniki, med drugim mraz, vročina, izpostavljenost UV-žarkom, nizka vsebnost vlage v zraku. Pozimi je običajno več težav, ker je v stanovanjih zaradi ogrevanja suh zrak in nosimo več oblačil. Oblačila iz neustreznih materialov – sintetičnih vlaken in volne, ki jih nosimo neposredno na koži, lahko stanje dodatno poslabšajo.

Kožo izsušimo tudi, če se pogosto umivamo, zlasti z vročo vodo, ter v primeru, če uporabljamo mila in dražeče snovi, kot so čistila, topila, laki in barve. Zato je suha koža pogostejša v nekaterih poklicih, na primer pri frizerkah, natakaricah, ki na delovnem mestu uporabljajo dražeče snovi in s tem poškodujejo zaščitno maščobno plast kože na rokah.

Po mnenju sogovornice na izsušitev kože vpliva tudi, če uživamo premalo tekočine. »Še zlasti poleti, ko se veliko potimo, da bi naš organizem pravilno deloval in bi nas naša koža ščitila pred UV-sevanjem, je pomembno, da dovolj pijemo. Priporočljivo je, da pijemo navadno vodo in uživamo manj slano hrano, ker sol veže nase vodo in smo še bolj žejni, naša koža pa ostaja suha.« Med ostalimi dejavniki, ki povzročajo suho kožo, so še neuravnotežena prehrana, uživanje alkohola in kajenje.

Nega izsušene kože

Pri osebah, ki so nagnjene k suhi koži, je pomembna redna in pravilna nega. Sogovornica pravi, da smo »v sodobnem času v medijih nenehno izpostavljeni temu, da kožo mažemo s to in ono negovalno kremo, uporabljamo naj dnevno in nočno kremo … V resnici je to pretiravanje. Kože pri večini ljudi sploh ni treba mazati z negovalnimi kremami. Večina je v primeru, ko se jim koža drobno lušči, zmotno prepričanih, da ji primanjkuje maščobe in uporabljajo negovalna olja.

V resnici pa ji manjka maščobe, ki kožo ščiti pred izhlapevanjem, primanjkuje ji vlage. Z negovalnim oljem odstranimo luske, koža pa je še vedno dehidrirana. S tem nismo odstranili vzroka težav, ampak smo le pozdravili posledice.« Zato priporoča, naj za vsakdanjo nego uporabljamo kreme, ki vsebujejo vodo in olje, da bo koža dobila vlago in bomo preprečili nadaljnje izhlapevanje. Različnim ljudem ustrezajo različne kreme, zato ni mogoče priporočati neke določene kreme, ki bi bila primerna za vse.

Še nekaj nasvetov za osebe s suho kožo

Za umivanje uporabljajte sredstva brez umetnih barvil in dišav, ki kožo dražijo. Ostanke mila dobro izperite in se nato namažite z negovalno kremo. Koristne so tudi kopeli z mlačno vodo, ki naj trajajo 10–20 minut, vendar le v primeru, da na koži ni znakov vnetja. Po kopanju se ne obrišite, ampak se po vlažni koži namažite s hranilno kremo, da bo koža zadržala vlago. Prav tako je priporočljivo, da pri pranju uporabljate pralna sredstva brez belila in mehčalca; dvignite tudi nivo vode v pralnem stroju in ponovite program izpiranja. Pri delu z dražečimi snovmi si roke zaščitite z rokavicami. Kožo si ustrezno zavarujte tudi pred mrazom in sončnimi žarki, pri nizki vsebnosti vlage v zraku uporabljajte v prostoru vlažilce zraka.

Kdaj obiskati zdravnika

Pri suhi koži, ki spremlja neko bolezen, je treba zdraviti osnovno bolezen, z ustrezno nego lahko izboljšamo stanje kože. In kdaj je treba obiskati zdravnika? Sogovornica odgovarja: »Če suho kožo mažemo z negovalno kremo in se luščenje ne pojavlja vsak dan, smo bolj nagnjeni k temu, da imamo suho kožo, vendar nam v tem primeru še ni treba obiskati zdravnika.

Če pa se luščenje pojavlja na enih in istih mestih ter so luske zadebeljene, je to lahko znak obolenja. Pri luskavici so na primer zadebeljene luske na komolcih, kolenih, zadnjici; pri atopijskem dermatitisu se pojavljajo na različnih mestih, odvisno od starosti, o čemer sem že govorila. Ko se luščenju pridruži rdečina, ki je znak vnetja, je treba poiskati pomoč zdravnika, ki bo mazilu, ki ga uporabljamo za osnovno terapijo kože, dodal zdravilno kremo. Običajno nam bo za kratek čas predpisal lokalne kortikosteroide, hormonska mazila, ki bodo umirila vnetje, nato pa nadaljujemo z osnovno terapijo kože z vlažilno-mastno kremo.«

 

September 2016