Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Oglasi na televiziji, ki prikazujejo dolge, močne, sijoče, voljne lase, za katere je dovolj samo nakup točno določenega šampona, so seveda milo rečeno zavajajoči. Tako kot krema za obraz tudi idealen šampon ne obstaja, če lasje iz telesa ne dobijo dovolj hranil. Maske za lase, tudi »babičine«, lahko težave omilijo, ne pa odpravijo. Vzrok je namreč mnogo globlji – stres, ki pusti posledice v telesu in na njem. Vitamini, minerali, aminokisline, maščobe, kisik itd. so hrana tudi za naše lase, in ko je krogotok zaradi neke spremembe v telesu (bolezen, stres) moten, se bo to poznalo tudi na laseh. Krhki bodo, tanki, lomljivi, brez leska in močno bodo izpadali.

Avtorica: Petra Bauman

Lasje

Zdravi lasje so ponos vsake ženske in moškega in njihov videz vpliva na naše splošno dobro počutje oz. dobro samopodobo. Kakšno je stanje na naši glavi, lahko ocenimo po tem, ali so lasje prožni (koliko se lomijo in cepijo), ali so sijoči in ali jih lahko enostavno počešemo  (ali se zavozlajo). Pod mikroskopom bo poškodovan las videti z načetimi luskami in značilnimi nazobčanimi robovi. Lasje rastejo iz lasnih mešičkov, potem ko las izpade, je mešiček živ še tri leta. Toliko časa ima las, da ponovno zraste. Na lasišču imamo okoli do 150 tisoč lasnih mešičkov, kakovost, barva, gostota in način rasti las pa so podedovani. Las je sestavljen iz 90 odstotkov beljakovin, zlasti keratina in vode. Barva las je odvisna od vsebnosti in vrste kožnega pigmenta melanina. Na podedovane značilnosti las ne moremo vplivati, lahko pa jim s primerno prehrano, ki vsebuje potrebne vitamine, minerale in beljakovine, zagotovimo optimalne pogoje za rast. Izpadanje las je normalno, zaskrbi pa nas lahko, če izpade več kot sto las dnevno. Nihče  sicer ne more z gotovostjo trditi, da bodo lasje ponovno začeli rasti iz tistih lasnih mešičkov, ki so bili podvrženi stresnim dogodkom. Stres lahko povzroči prekomerno izpadanje las. Ker takšen stres ne povzroči mehanskih sprememb na lasišču – lasišča fizično ne poškoduje, imajo lasni mešički veliko možnost, da bodo znova tvorili las.

Kortizol – stresni hormon, ki ga najdemo v laseh

Študije iz leta 2012 (objavljene v nizozemski znanstveni reviji Elsevier) kažejo, da se kortizol inkorporira v lase oz. v celice lasnega folikla (mešička) preko krvi, preko znoja in iz globljih plasti kože med tvorjenjem las. Kadar je posameznik izpostavljen daljšemu stresu, koncentracija tega hormona ostane v telesu visoka dalj časa. Posamezniki z visoko stopnjo kortizola v telesu so bolj na udaru za razvoj številnih bolezni, kot je debelost, motnje spanja in ljudi s težavami na lasišču. Raziskave kažejo na zvišanje kortizola v laseh pri brezposelnih, osebah, ki delajo v izmenah, pri ljudeh s kronično bolečino, pri depresivnih osebah, pri tekačih na dolge proge in pri ljudeh ob prelomnih življenjskih trenutkih. Kortizol je hormon, ki nastaja in se izloča v nadledvični žlezi. Kadar je posameznik izpostavljen daljšemu stresu, koncentracija tega hormona ostane v telesu visoka dalj časa. Posamezniki z visoko stopnjo kortizola v telesu so bolj na udaru za razvoj številnih bolezni, kot je debelost, motnje spanja in tudi težave na lasišču.

Proizvodnjo hormona uravnavata hipotalamus v možganih in hipofiza – majhna žleza pod možgani. Kortizol ali »stresni hormon« se v večjih količinah sprošča prav v stresnih situacijah. Poleg kortizola sta stresna hormona še noradrenalin in adrenalin, ki delujeta s pomočjo živčnega sistema, njuno sproščanje merimo v sekundah, omogočata pa takojšnjo fizično reakcijo v situaciji »beži ali se bori«. Kortizol pa deluje po »hormonski poti« in njegovo sproščanje merimo v minutah ali urah. Kortizol koordinira možganske in telesne funkcije, vpletene v soočanje s stresorjem. Kako hitro in koliko se ga bo sprostilo, je odvisno od stopnje stresa, ki ga doživi naše telo oz. možgani. Kortizol poveča raven sladkorja v krvi, krvni tlak in zavira imunski sistem, kot del nabora mehanizmov, s katerim se naše telo spopada s stresom oz. nevarnostjo.

Pomemben je za pravilno delovanje telesa in možganov in kontrolira veliko procesov, kot so presnovni procesi maščobe in glukoze, delovanje krvi, pritiska in imunskega sistema, pomaga se nam tudi hitreje prilagoditi na spremembe v okolju.

Izpadanje las

Kot pri številnih drugih boleznih stres vpliva tudi na izpadanje las. Res je, da stresa ne moremo natančno meriti, na vsakogar pa drugače vpliva. K »stresni« plešavosti so bolj nagnjene ženske,  odvisno tudi od njihove starosti. Predvsem pri mlajših ženskah je močnejše izpadanje las večinoma hipno in naglo in je lahko posledica drugih bolezni, recimo bolezni ščitnice ali primanjkljaja železa. Poleg policistične bolezni jajčnikov ali zaradi motenj nadledvične žleze pa lahko ženske doživijo tudi plešavost, podobno moški, kar imenujemo areatna alopecija. Gre za avtoimunski proces, v katerem organizem sam uničuje lastne dlačne mešičke, a je ta oblika plešavosti pogostejša pri otrocih in mlajših odraslih in ni karakteristična le za ženske. Izpadanje las se navadno ustavi, potem ko se v organizmu, bodisi naravno bodisi s pomočjo specialista (dermatologa) znova vzpostavi ravnotežje.

Prhljaj

Prhljaj je najmilejša oblika seboroičnega dermatitisa, vnetja, ki značilno prizadene tista področja kože, ki so zelo bogata z žlezami lojnicami, torej tudi lasišče in rob lasišča. Prhljaj, ki po nekaterih podatkih prizadene kar polovico odraslih v različnih starostnih obdobjih, se kaže kot pretirano luščenje lasišča, pordelost na določenih delih in srbenje. Vzrok za nastanek prhljaja se skriva v glivicah, ena od njih je Pityrosporum ovale, ki sicer normalno živi na koži. Vemo, da se glivice v telesu razmnožijo, kadar imunski sistem ne deluje optimalno, saj oseba pod stresom (in ob povišanem kortizolu) doživlja večjo utrujenost, zaspanost, kronično depresivnost, anksioznost in občutek nemoči.

Kako vemo, da smo pod stresom

Če imamo naslednje znake, smo zagotovo pod stresom: pomanjkanje koncentracije, pozabljivost, pomanjkanje odločnosti, izguba smisla za humor, napetost, živčnost, vznemirjenost, strah, zaskrbljenost, pesimizem, razdražljivost, neučakanost, jeza, agresivnost, sumničavost, brezbrižnost, izguba motivacije, nezmožnost sprejemanja odločitev, grizenje nohtov, kričanje, preklinjanje, jok, glavobol, vrtoglavica, vznemirjenost, utrujenost, slabotnost, bolečine v hrbtu, občutek napetosti v mišicah, razbijanje srca, občutek kratke sape, slabost, bruhanje, slaba prebava, motnje spanja, pomanjkanje apetita ali prenajedanje, povečano znojenje, razširjene zenice, siljenje na vodo, suha usta.

Kaj lahko naredimo sami?

Ker hrana danes ne vsebuje več vseh tistih elementov, ki bi jih morala (zemlja je osiromašena rudnin), okolje pa je onesnaženo, poskrbimo za kakovostne prehranske dodatke. Naše telo deluje kot dobro popolni stroj, a lahko mu dajemo še tako kakovostno gorivo (hranila), najprej ga bo moralo predelati in ga s krvjo prenesti do vsake celice. Do vsakega lasnega mešička. V veliko pomoč pri tem nam bo telesna vadba, saj bo prav dober mišični tonus poganjal kri in limfo po celem telesu in s seboj tudi odnašal strupe. Odplavljal stres. Zelo pomembno je, da znamo ohranjati čustveno ravnovesje, saj močna čustva povzročajo hudo »razburkanost« v delovanju naših možganov. In to so zelo hudi stresi za organizem, saj ta potrebuje veliko energije, da se možgani umirijo.

 

December 2016

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja