Tudi pomladi nas lahko opeče

V zraku je vonj po živopisanem cvetju, z bližnjih vej odmeva ptičje petje. Žarki toplega pomladanskega sonca obsijejo naš vrt, mi pa siti nizkih temperatur odložimo zimska oblačila in se prepustimo toploti žarkov. Premnogi pri tem pozabimo na ustrezno zaščito pred soncem.

O nevarnosti UV-sevanja v poletni pripeki smo dobro podučeni, medtem ko se nam pomladansko sonce ne zdi nevarno, a kljub temu je. Sončne opekline zato niti v času cvetoče pomladi niso nič nenavadnega, saj je sončno sevanje že v maju lahko prav tolikšno kot konec avgusta. Na to pa prepogosto pozabimo.

Po nizkih temperaturah in dolgih nočeh se nas večina veseli pomladi, ki nas običajno objame s soncem in prijetno toploto. Pomladno sonce se nam zdi neškodljivo, saj so temperature še dokaj nizke, sploh v primerjavi s poletno vročino, zato pogosto podcenjujemo moč sončnega sevanja v teh dneh. Sončne opekline namreč niso vezane na vročino, ampak jih lahko dobimo tudi na jasen zimski dan pri temperaturah okrog ničle in enako tudi spomladi. Na primer, sončno sevanje aprila je lahko tako močno kot v drugi polovici avgusta, a če bi poleti pred izpostavljanjem soncu poskrbeli za ustrezno zaščito kože, se nam to spomladi še ne zdi potrebno. Kljub temu strokovnjaki svarijo, da sonca ne gre podcenjevati tudi v pomladnih mesecih. Na splošno velja, da lahko ljudje svetle polti dobijo sončne opekline (če je koža nezaščitena in izpostavljena soncu več kot nekaj minut) vse od spomladanskega enakonočja (okrog 20. marca) do jesenskega (okrog 23. septembra).

Pomladnega sonca ne gre podcenjevati

Na pojav sončnih opeklin vpliva vrsta dejavnikov, od kota, pod katerim na Zemljo padajo sončni žarki, do oblakov na nebu in odboja od površin v naši bližini. Med 10. in 16. uro je sonce najvišje na nebu, njegovi žarki zato padajo na Zemljo bolj neposredno, kar pomeni, da našo kožo doseže večji delež UV-žarkov. Res je, da je poleti sonce višje na nebu kot pozimi, ko je UV-sevaje praviloma šibkejše (ne pa ničelno), kljub temu pa se lahko opekline pojavijo tudi pozimi in pomladi. Na to vplivata tudi odboj od površin (sneg in voda dobro odbijata UV-žarke, zato kožo doseže tudi odbito sevanje) in nadmorska višina (višje kot smo, tanjša je plast ozračja nad nami). Sončno sevanje je najmočnejše ob jasnih dnevih, kljub temu pa lahko do opeklin pride tudi ob razpršeni oblačnosti in celo meglicah.

Tveganje za prve opekline je pomladi še toliko večje, saj je bila naša koža čez zimo ves čas pokrita in zaščitena, ob bolj prijetnih temperaturah pa smo oblečeni vse manj. Klemen Kikel, dr. med., spec. dermatovenerolog z Oddelka za kožne in spolne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, opozarja, da ljudje pogosto podcenjujejo moč UV-sevanja: »Raven ozona, ki nas ščiti pred UV-žarki, je višja pomladi kot jeseni, zato je lahko UV-sevanje jeseni tudi do dvakrat močnejše kot pomladi. Težava je predvsem v tem, da ljudje pogosto podcenjujejo izpostavljenost UV-sevanju pomladi, saj visoke vrednosti povezujejo s poletno vročino in zaščito pred soncem uporabljajo le na dopustu na morju. Dodatna težava je, da je koža po zimskih mesecih običajno manj prilagojena na UV-sevanje, zaradi česar so lahko spomladanske sončne opekline hujše.«

V Sloveniji velja, da je zaščita potrebna vse leto

Da bi se izognili opeklinam že v pomladnih mesecih, je treba poskrbeti za ustrezno zaščito. Pa ne le spomladi in poleti, ampak, kot pojasnjuje sogovornik, skozi vse leto: »Zaščito pred soncem je treba uporabljati skozi vse leto, ne le poleti. Ključen pokazatelj je UV-indeks – zaščita je priporočena vedno, ko doseže vrednost 3 ali več, kar se pogosto zgodi že spomladi. Danes lahko višino UV-indeksa zelo enostavno razberemo iz večine mobilnih aplikacij za vreme. Spomladi prejmemo približno 35 % letne UV-izpostavljenosti, zato je zaščita pomembna tudi v tem obdobju. Priporočila se razlikujejo glede na geografsko lego in za Slovenijo velja, da je zaščita potrebna vse leto. V severni Evropi na primer pozimi pogosto ni nujna. Priporočamo vsakodnevno uporabo kreme z zaščitnim faktorjem vsaj SPF 30 ali več na izpostavljeni koži, zlasti ko je sonce najmočnejše (med 10. in 16. uro).«

Izbira sončne kreme je odvisna od tipa naše kože, pri tem pa imejmo v mislih, da zaščitni faktor okvirno pove, kako učinkovito krema ščiti pred UVB-žarki v primerjavi z nezaščiteno kožo. Dejanska zaščita pa je odvisna tudi od količine nanosa, časa izpostavljenosti, vpliva vode in jakosti sončnega sevanja. Naša koža nas že nekoliko zaščiti, a ob vse močnejšem soncu in daljši izpostavljenosti ne dovolj. Ljudje svetlejše polti potrebujejo višjo stopnjo zaščite kot tisti s temnejšo poltjo in s tem višjo ravnijo naravne zaščite, kar pa ne pomeni, da ti zaščite ne potrebujejo. Če smo soncu izpostavljeni deset minut, ne da bi nas opeklo, nas bo sončna krema s SPF 30 v idealnih pogojih zaščitila bistveno dlje (približno do pet ur). Dejansko je trajanje zaščite odvisno tudi od količine nanosa, vpliva vode, potenja in moči sončnega sevanja, letnega časa. Tudi pomladi ne pozabite na primerno pokrivalo (zlasti ob delu na vrtu, ko ste dlje časa izpostavljeni sončnemu sevanju) in sončna očala z ustrezno UVA- in UVB-zaščito.

Kratkoročne in dolgoročne posledice

UV-sevanje ima krajšo valovno dolžino kot vidna svetloba, zato ga s prostim očesom ne vidimo, ima pa visoko energijo, zato lahko prodre vse do podkožja. Ločimo UVA-, UVB- in UVC-žarke, slednji ne dosežejo površja Zemlje. UVB-žarki povzročajo s sončne opekline in rdečino, medtem ko UVA-žarki prodrejo globlje in prispevajo k pospešenemu staranju kože ter dolgoročnim poškodbam. Naše telo se želi zaščititi pred sončnim sevanjem s pospešenim tvorjenjem pigmenta (porjavitev) in zadebelitvijo rožene plasti. Kljub temu UV-sevanje poškoduje kožo: nekatere kožne celice odmrejo, druge se poškodujejo, kar vodi v njihovo nepravilno delovanje. Te poškodbe se nereverzabilne in vodijo v prezgodnje staranje, katerega znaki so temne ali svetle pigmentacije, globoke gube, povešen obraz, usnjat videz kože itd. UV-sevanje lahko ob poškodbi celic povzroči tudi okvaro DNK, kar lahko kasneje v življenju vodi tudi v pojav kožnega raka (UV-sevanje je po nekaterih podatkih vzrok za kar 60−70 % kožnih melanomov).

Kožni rak je ena najpogostejših oblik raka, v Evropi pa število  novoodkritih primerov letno narašča za približno 5 do 7 %. Ločimo tri oblike kožnega raka: bazalnocelični karcinom, ploščatocelični karcinom ter najnevarnejši maligni melanom. Vse se pogosteje pojavljajo pri osebah z večjim številom pigmentnih znamenj in tistih s prisotno družinsko anamnezo, pa tudi pri posameznikih s svetlo poltjo in lasmi, ki so tudi bistveno bolj dovzetni za opekline. Te nastanejo že nekaj ur po nezaščitenem izpostavljanju soncu. Sočasno lahko nastopijo še drugi sistemski znaki, npr. povišana telesna temperatura, slabo počutje in drugi.

Kako ustrezno zaščititi otroke?

Poleg akutnih reakcij kože ima izpostavljanje UV-sevanju tudi dolgoročne posledice, ki na prvi pogled niti niso vidne. Po raziskavah sodeč so prav opekline v otroštvu eden izmed pomembnih dejavnikov tveganja za pojav kožnega melanoma v kasnejšem življenju. Otrok, ki je zaradi pretiranega izpostavljanja soncu in neprimerne zaščite pred njim že v otroštvu izkusil opekline na koži, ima dvakrat večje tveganje za pojav melanoma kot nekdo, ki z opeklinami v otroštvu ni imel izkušenj. Otroška koža je namreč tanjša, občutljivejša, dovzetnejša za sončne opekline. »Kreme za sončenje se lahko varno uporabljajo pri otrocih od dopolnjenega 6. meseca starosti. Noben UV-filter ni odobren za dojenčke, mlajše od 6 mesecev, zato se za to starostno skupino priporočajo predvsem drugi načini zaščite pred soncem. Izpostavljenost neposredni sončni svetlobi naj bo zelo omejena, zlasti opoldne.

Priporočamo zadrževanje v senci, nošenje lahkih oblačil z dolgimi rokavi in hlačnicami, uporabo klobukov s širokimi krajci ter sončnih očal. Koristni so tudi pokriti vozički, senčniki ali prenosna senčila,« za konec pojasni dr. Kikel.

ABC

A Opekline lahko dobimo tudi pozimi ali ob nizkih temperaturah.

B Spomladi prejmemo približno 35 % letne UV-izpostavljenosti.

C Opekline v otroštvu podvojijo tveganje za melanom v odraslosti.