V pozni jeseni s pričetkom kurilne sezone nastopi obdobje, ko imajo lahko nizke zunanje temperature ter topel, suh zrak v ogrevanih prostorih škodljiv vpliv na naše telo in zdravje. Negativne vplive suhega zraka lahko omilimo z uporabo vlažilnih posod na radiatorjih ali vlažilcev zraka. Pri ogrevanju bodimo zmerni in prezračujmo prostore.
Avtor: Luka Šabeder
Kvalitetna prehrana za zdrave lase
Rezultat mrzlih, vetrovnih zim, nizke vlage in skrajnih temperaturnih razlik so tudi suhi, slamnati lasje, ki lahko ostanejo taki do pomladi. Človeški lasje so namreč tako občutljivi na spremembe vlage, da meteorologi uporabljajo pramena las v higrometru, merilni napravi za merjenje vlažnosti zraka. Če sledimo nekaterim preprostim nasvetom in prilagodimo nego las letnemu času, lahko kljub vsemu obdržimo lase zdrave vse leto. V zimskem času si las ne smemo prati vsak dan. Pri pranju uporabljajmo nežen, brezalkoholni šampon ter si lase le narahlo namilimo, saj šamponi odstranjujejo naravna olja iz lasišča. Lase lahko navlažimo z uporabo balzamov po vsakem pranju. Las si prav tako ne smemo pretirano izpirati, izpirajmo si jih z mlačno vodo in na koncu z mrzlo, ki zapre povrhnjico in prepreči krhke, k cepljenju nagnjene lase. Za lase je pomembna uravnovešena prehrana, ki vključuje kvalitetne beljakovine, zelenjavo, sadje in zdrave maščobe, kot so oljčno olje, sončnična semena, oreške in avokado ter zadosten vnos tekočin, kar pripomore, da se lasje odebelijo in okrepijo. Pri sušenju s sušilnikom za lase je tega potrebno uporabljati pri najnižji temperaturi in držati vsaj 30 centimetrov stran. Vendar je pozimi najbolje pustiti, da se lasje sami posušijo, z brisačo jih samo narahlo stisnemo. Ne pretiravajmo s česanjem las. Pomembno je izbrati pokrivala, ki omogočajo kroženje zraka in zmanjšujejo trenje las, še boljše pa je oviti lase s svilnatim šalom, ki ga lahko uporabljamo tudi pod kapo.
Pojav suhe kože še ni bolezen
»V vrhnji plasti kože, epidermisu, celice kože, keratinociti, ki so vloženi v maščobe epidermisa, podobno kot opeka v malto, tvorijo bariero, ki preprečuje vstop toksinov, alergenov in mikrobov v kožo ter pretirano izgubo vlage iz telesa. V primeru poškodbe kožne bariere v vrhnji plasti kože vlaga iz globljih plasti kože hitro in neovirano prehaja v ozračje. V zimskem času, ko imamo izredno nizke zunanje temperature in je zrak zelo suh, to še dodatno povzroči sušenje izpostavljenih delov telesa. Sočasno je v zaprtih prostorih takrat okolje s suhim in toplim zrakom. Če temu dodamo še podaljšano kopanje v termalnih bazenih ali prhanje z vročo vodo z uporabo gelov za umivanje telesa in brisanje z brisačo, lahko tudi popolnoma zdrava oseba dobi suho kožo. To se zgodi še hitreje pri bolnikih, ki imajo druge vzroke za nastanek suhe kože ter pri otrocih in starejših. Suha koža sama po sebi večinoma ni bolezen, ampak prej stanje, ki pogosteje nastane zaradi zunanjih kot notranjih dejavnikov. Mnogim ljudem predstavlja težavo, ki jo lahko uspešno rešijo sami,« razlaga Sandi Luft, dr. med., spec. dermatolog, ki svetuje, da lahko »suho kožo odpravimo z dovajanjem vlage v kožo s pomočjo različnih oblik vlažilnih krem. S tem dosežemo, da začnejo kompleksni procesi luščenja in keratinizacije ponovno potekati neovirano. Za zdravljenje suhe kože uporabimo vlažilne kreme ali vlažilnike, ki so okluzivni in naredijo neprepustno plast na površini kože in pod njo ujamejo vodo, ki izhlapeva skozi kožo. Uporabiti jih moramo večkrat na dan in v debelejšem sloju. Omejiti je treba kopanje v topli vodi na največ 10 minut, se izogniti prhanju in kopanju v vroči vodi. Uporabljajmo sredstva za umivanje s pH 5, ki ne sušijo kože. Po kopanju ali prhanju takoj uporabimo vlažilnike, preden kožo preveč zdrgnemo z brisačo.«
Pomagajmo si z umetnimi solzami
Ljudje še znamo negovati suho kožo, vendar postanemo negotovi, ko moramo poskrbeti za suhe oči, ki so lahko enako, če ne še bolj neprijetne. V zimskem času nizke vlažnosti se nekaterim povečajo težave s suhimi očmi, suh zrak poveča izhlapevanje solz in tako vpliva na ravnovesje vlage v očeh, ki je potrebna za zdravo in udobno občutje. Poškodovan ali prekinjen solzni film (tanek sloj na površini očesne sluznice) je najpogosteje vzrok za suhe oči. Ljudje, ki trpijo za suhimi očmi, po navadi občutijo bolečino, pordelost in poslabšanje vida. Pomagamo si lahko z umetnimi solzami, ki povečajo vlago, ter z izdelki v obliki gelov in pršil.
Okužbe zaradi vnetja sluznice
Izpostavljenost suhemu zraku lahko čez čas izsuši in vname sluznico, ki ščiti in prekriva celotna zgornja dihala – nos, žrelo in sapnik. Ko naravna ovira ne deluje več pravilno, to poveča nevarnost za okužbe. Pojavijo se lahko neprijeten pekoč občutek na nosni sluznici, krvavenje iz nosu, oteženo dihanje in suh dražeč kašelj. Če ne ukrepamo pravočasno, se lahko zaradi občutljivejše sluznice razvije bronhitis, vnetje nosne sluznice ali žrela, kar prepoznamo po zamašenem nosu, curljanju iz nosu in bolečem ter oteženem požiranju. Znano je, da suhi zrak poveča občutek zamašenosti, saj izsušuje sinusno membrano in jo tako še dodatno draži. Poleg tega lahko določeni virusi preživijo dlje časa pri nizki vlagi, s čimer se še povečajo možnosti za okužbo.
Tudi lasje potrebujejo maskaro, ki jo lahko pripravimo sami iz polovice avokada, jajčnega rumenjaka in petih žlic kokosovega mleka. Vmasiramo jo v lasišče ter pustimo delovati od 15 do 20 minut. Kokosovo mleko prodre do lasnih mešičkov ter zaščiti povrhnjico in je kot avokado bogato z antioksidanti, ki ščitijo lase pred izgubo vlage.
