Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages
luskavica

Luskavica oziroma psoriaza je kronična vnetna bolezen kože. V nasprotju s prepričanjem nekaterih nikakor ni nalezljiva. Za njo zboli od 1–3 % prebivalstva. V Sloveniji je tako najverjetneje 20.000–60.000 oseb s to boleznijo. Zbolimo lahko v kateri koli starosti, največkrat zbolevajo mlajši odrasli, a tudi otroci in starostniki.

Avtorica: Adrijana Gaber

Kot je povedala Katarina Šmuc Berger, dr. med., spec. dermatovenerologije iz Splošne bolnišnice Izola, je najbolj razširjena, predstavlja kar 80 % primerov luskavice, in tudi najbolj prepoznavna oblika te bolezni luskavica v plakih. »Zlahka jo prepoznamo po ploščatih srbečih žariščih, ki se značilno nahajajo na kolenih in komolcih. Običajno so ta žarišča obložena z luskami, koža v predelu žarišč pa je zadebeljena. Ta oblika luskavice lahko v hujših primerih pokriva tudi druge dele telesa in jo najdemo še v lasišču. Blažje oblike luskavice lasišča je včasih težko ločiti od trdovratnega prhljaja oziroma seboroičnega dermatitisa,« je pojasnila dr. Šmuc Bergerjeva.

Katere oblike pa potem še poznamo? »Ostale oblike luskavice so manj pogoste in tudi manj poznane. Med njimi sta inverzna luskavica, ki prizadene kožo v predelu pregibov, in gutatna luskavica, ki se pojavlja v obliki kapljicam podobnih žarišč. Pustulozna luskavica povzroča gnojne mehurčke po dlaneh in podplatih, redkeje pa po celem telesu. Ena od oblik luskavice je palmoplantarna luskavica, ki jo najdemo na dlaneh in podplatih,« pove naša sogovornica.

Nejasni vzroki

Čeprav naše poznavanje bolezni iz leta v leto napreduje, žal še vedno ne vemo točno, zakaj bolezen izbruhne. Menijo, da je za nastanek pomembna genetsko nagnjenje, saj se bolezen pogosto pojavi pri potomcih obolelih. Za izbruh bolezni so običajno potrebni še dodatni dejavniki iz okolja, kot na primer hujši duševni stres, nekatere okužbe, določena zdravila in uživanje alkoholnih pijač.

Zdravljenje luskavice

Kot pove dermatologinja, imamo na razpolago več različnih vrst zdravil, za katera se odločamo na podlagi jakosti bolezni, siceršnjega bolnikovega zdravstvenega stanja ter ob upoštevanju bolnikovih želja. »Pri blažjih oblikah luskavice običajno zadostujejo zdravila v obliki krem, mazil in losjonov. Izjemnega pomena je tudi primerna nega kože z negovalnimi preparati, ki zmanjšujejo potrebo po zdravilih,« poudarja dr. Šmuc Bergerjeva.

Bolnikom z zmerno in hudo luskavico svetujejo zdravljenje z zdravili v obliki tablet ali injekcij. »Odločitev o načinu zdravljenja vedno prilagodimo posameznikovim potrebam in morebitnim spremljajočim bolezenskim stanjem. Napredek v zdravljenju luskavice in psoriatičnega vnetja sklepov so prinesla tako imenovana biološka zdravila, ki z zelo natančno usmerjenimi molekulami zavirajo proces vnetja v telesu in na ta način večinoma pripomorejo k pomembnemu izboljšanju simptomov. S tem načinom zdravljenja vplivamo tudi na druge bolezni, ki spremljajo psoriatično vnetje. Bolniki to vrsto zdravljenja praviloma lažje prenašajo, saj ima običajno dosti manj neželenih učinkov, kot so jih imela zdravila v preteklosti. Bolezen lahko s takšnimi pristopi dobro nadzorujemo, povsem pozdraviti pa je žal še ne znamo,« dr. Šmuc Bergerjeva opisuje načine zdravljenja.

Obremenjenost bolnikov

Bolniki z luskavico so s to boleznijo bolj ali manj obremenjeni, tudi v duševnem smislu. Kakšne težave imajo s to svojo boleznijo? »Večinoma poročajo, da jih izjemno moti videz prizadete kože ter stalno luščenje na obolelih mestih, ob tem pa tudi srbenje kože. Nekateri iz plakov po koži tudi krvavijo in navajajo bolečine na vnetnih žariščih po koži. Bolniki s sklepno prizadetostjo pa opažajo omejeno mobilnost sklepov in bolečine. Žal še vedno pogosto navajajo, da jim je nerodno pred okolico, ki jih zaradi slabšega poznavanja bolezni ne sprejema in zato bolezen doživljajo kot stigmo,« razlaga naša sogovornica in dodaja, da na kakovost življenja bolnika z luskavico vpliva že sama bolezen z vsemi svojimi vidiki (ukvarjanje s športom, socialne dejavnosti, študij, izbira oblačil), ob tem pa tudi terapija, ki v obliki mazanja jemlje dosti časa in lahko predstavlja dodatno breme. Bolezen v povezavi z bolniškimi dopusti pogosto pomembno vpliva tudi na bolnikov socialni status.

Luskavica pri otrocih

Kot rečeno, se luskavica lahko pojavi tudi pri otrocih. Najpogosteje se pojavi dva do tri tedne po okužbi zgornjih dihal, predvsem po streptokokni angini. Pojavijo se rdeči, luščeči se madeži na koži trupa, okončin, včasih tudi obraza. Madeži so veliki kot vodna kapljica in se pojavljajo v obsegu enega do dveh centimetrov. Ko se ta okužba pozdravi ali se odstranijo mandlji, ki so kronično vneti, običajno v nekaj tednih ali mesecih izzveni tudi izpuščaj.

Luskavica med nosečnostjo

V drugi polovici nosečnosti se lahko na pordeli koži pojavijo gnojni mehurčki in pride do povišane telesne temperature, ki jo spremljajo zelo slabo počutje, mrzlica in glavobol. V takšnih primerih je potrebno takojšnje zdravljenje v enoti intenzivne medicine, zaradi morebitnih zapletov za mater in plod. Če pri nekom pred tem še ni prišlo do izbruha psoriatičnega izpuščaja, lahko nastane težava, saj je bolezen na začetku težje prepoznati.
Luskavica v podobni obliki se lahko pojavi tudi pri drugih ljudeh.

Povezana z drugimi boleznimi

Luskavica je pogosto povezana z drugimi sistemskimi boleznimi. Prva skupina so bolezni, kjer je v ospredju vnetje, na primer psoriatični artritis, kronična vnetna črevesna bolezen, druga skupina pa so metabolne bolezni. Tako imajo bolniki s psoriazo povečano tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2, srčno-žilnih bolezni, pa tudi limfomov in malignomov. Pri bolnikih z luskavico je dvakratno povečano tveganje za razvoj debelosti in 1,5-krat večje tveganje za pojav diabetesa II. Kar dvakrat višja verjetnost je pri teh bolnikih za pojav povišanega krvnega tlaka in za pojav srčnega popuščanja. Večje tveganje obstaja tudi za pojav miokardnega infarkta. Pri blagi psoriazi se to tveganje poveča za 1,5-krat, pri težki obliki bolezni pa je tveganje povečano sedemkratno.

Ta bolezen bolnika obremenjuje čustveno in telesno ter tako slabša kakovost njegovega življenja. Bolniki z luskavico so pogosteje depresivni. Pri bolnikih z luskavico se poleg tega v približno 30 % razvije tudi psoriatični artritis, vnetna bolezen sklepov.

 

Kaj je psoriatični artritis?

Psoriatični artritis je s kožno luskavico povezana kronična, serološko negativna (v krvi bolnikov ni revmatoidnih faktorjev) vnetna sklepna bolezen. Značilna zanjo so vnetja kitnih narastišč in kitnih ovojnic. Vnetji hrbtenice (spondilitis) in križno-medeničnih sklepov (sakroiliitis) sta največkrat pridružena eni od drugih oblik.

Psoriatični artritis najpogosteje poteka kot nesimetrično vnetje posameznih večjih sklepov. Poteka pa lahko tudi kot simetrično vnetje malih sklepov rok in stopal, ki je podobno revmatoidnemu artritisu, ali pa kot izolirano vnetje končnih sklepov prstov rok. Oblike psoriatičnega artritisa so še vnetje hrbtenice (spondilitis) in križno-medeničnih ali sakroiliakalnih sklepov (sakroiliitis).

Približno 5 % bolnikov s psoriazo zboli za psoriatičnim artritisom. Med njimi je kar 85 % takih, ki imajo bodisi samostojno bodisi v kombinaciji s kožo prizadete tudi nohte (pikčaste vdolbinice na nohtih, kar imenujemo oniholiza). Približno 15 % bolnikov pa zboli za psoriatičnim artritisom pred pojavom luskavičnih kožnih sprememb.

Kaj povzroča psoriatični artritis?

Vzroki za nastanek te bolezni niso znani. Pomembno vlogo imajo dedna nagnjenost in dejavniki okolja, najpogosteje so to okužbe. Približno polovica bolnikov z vnetjem hrbtenice in križno-medeničnih sklepov je nosilcev antigena HLA-B27, posebnega genskega označevalca.

Katere simptome in znake ima psoriatični artritis?

Pojavi se lahko kadar koli v poteku kožne luskavice. Če se pojavi, preden nastanejo luskavične spremembe na koži, je diagnoza težka in včasih tudi nemogoča. Pojav artritisa ni odvisen od obsežnosti in dejavnosti luskavičnih kožnih sprememb, vendar pa je pri posameznikih s prizadetostjo nohtov verjetnost nastanka artritisa večja.

Kako prepoznamo psoriatični artritis, kakšni so znaki?

Običajni znaki so boleči, otečeni, topli sklepi, ki so dostikrat tudi pordeli. Ker ga spremlja vnetje kitnih ovojnic, so lahko posamezni prsti rok ali stopal otečeni in imajo videz klobasastih prstov. Določene obsklepne točke (peta, predeli pod pogačico, okoli kolkov) so zaradi vnetja kitnih narastišč ali entezitisa lahko boleče. To, da so prizadeti hrbtenica in križno-medenični sklepi, se kaže z bolečino v hrbtenici, ki je tudi omejeno gibljiva. Vnetje križno-medeničnih sklepov je po navadi asimetrično in zato so tudi težave navadno le na eni strani.

Bolniki imajo največ težav ponoči in zjutraj, podnevi, ko se razgibajo, pa manj. Jutranja okorelost traja običajno več kot eno uro. To je značilno še posebno za obliko, ki je podobna revmatoidnemu artritisu in pri kateri so simetrično prizadeti mali sklepi rok in stopal, in za obliko, pri kateri so prizadeti hrbtenica in križno-medenični sklepi.

ABC

A 80 % luskavice predstavlja luskavica v plakih.

B Bolniki luskavico pogosto doživljajo kot stigmo.

C Luskavica je pogosto povezana z drugimi sistemskimi boleznimi.