Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Poletje prinaša tudi čas za oddih, odhod v hribe, na morje, več preživljanja časa zunaj. Seveda pa prinaša tudi močnejšo moč sončnih žarkov, pred katerimi se moramo nujno zaščititi. Kako to naredimo karseda najbolj učinkovito, smo vprašali doc. dr. Liljano Mervic, dr. med., specialistko dermatovenerologije iz dermatološke ambulante Klinike Doktor 24 v Ljubljani.

Avtorica: Katja Štucin

 

Zakaj se vse več govori o škodljivosti sončenja? Kako pravzaprav sončni žarki učinkujejo na naše telo?

Brez sonca življenja na zemlji ne bi bilo. Njegova svetloba in toplota nam omogočata preživetje. Njegovi žarki na človeka v mnogih pogledih delujejo blagodejno, ker dobro vplivajo na duševno počutje in v koži omogočajo nastajanje vitamina D. Predvsem v zadnjih dveh desetletjih je zbranih veliko trdnih dokazov, ki opozarjajo na to, da sončna svetloba ne prinaša le koristi, pač pa naši koži pretirano izpostavljanje soncu škodi.

Del spektra sončne svetlobe, ki je za kožo škodljiv, je ultravijolično (UV) sevanje. Tega sevanja z našimi čutili ne moremo zaznati, ga ne vidimo niti ne občutimo. Zemljino površino dosežejo UVA- in UVB-žarki. To so visokoenergetski žarki, ki imajo sposobnost okvare vseh celičnih struktur in njenega dednega materiala. Ob pretiranem izpostavljanju povzročijo sončno opeklino, preobčutljivostne (alergijske) reakcije in prezgodnje staranje kože. So tudi glavni krivec za nastanek kožnega raka. UVA-žarki zelo dobro prehajajo skozi oblake, skozi steklo in tudi globoko v vodo. Okensko steklo nas pred njimi ne zaščiti, torej smo jim izpostavljeni tudi v avtomobilu ali pisarni, če sedimo ob oknu. UVB-žarki slabše prehajajo skozi oblake, skozi steklo pa ne morejo. Koža se je v evoluciji razvila tako, da je do določene mere prilagojena izpostavljenosti sončnim žarkom. Ima sposobnost porjavitve, s katero se vsaj nekoliko zaščiti pred nadaljnjimi poškodbami. Ker sonce kožo vedno poškoduje, so se razvili številni popravljalni mehanizmi. Žal ne zmorejo popraviti prav vseh poškodb, še posebej če je teh veliko. Nekatere ostanejo, se kopičijo, seštevajo in postanejo očitne po mnogih letih kot kasne posledice pretiranega izpostavljanja soncu – staranje kože in kožni rak.

Zaščita pred soncem je najbrž odvisna od tipa polti, kajne?

Od tipa polti je odvisno, kako naša koža reagira na sonce. Zelo svetla polt brez škode prenese le zelo malo sonca. Ljudje z zelo svetlo poltjo so zelo dovzetni za sončne opekline pa tudi za vse kasne posledice izpostavljanja soncu – staranje kože in kožnega raka. Temnejša polt do neke mere deluje zaščitno. Ljudje, ki hitro porjavijo in jih sonce ne opeče, si lahko privoščijo nekoliko več sončnih žarkov, vendar se pri pretiravanju prav tako pojavijo neželene kasne posledice izpostavljanja soncu. Še posebej občutljiva je otroška koža. Koža dojenčkov in majhnih otrok nima vseh zaščitnih lastnosti, ki jih ima koža odraslih, je bolj občutljiva na sonce in hitreje opečena. Obstaja tudi močna povezanost med sončnimi opeklinami v otroštvu in pojavom nevarnega kožnega raka melanoma kasneje v življenju. Ker se poškodbe kože začnejo že s prvim izpostavljanjem soncu, nikoli ni dovolj zgodaj za zaščito kože otrok. Za dojenčke do šestega meseca starosti velja, da jih ne smemo izpostavljati soncu. Pri otrocih, starejših od šest mesecev, pa moramo poskrbeti za zelo dobro zaščito pred soncem.

Kako se je najbolje zaščititi pred soncem?

Pravilna zaščita pred soncem temelji na treh ukrepih. Najpomembnejši je izogibanje soncu v času njegove največje moči, to je med 10. in 16. uro. Takrat je treba omejiti dejavnosti na prostem in se umakniti v senco ali v notranjost bivališč. Ker to ni vedno mogoče, se moramo zaščititi z oblačili in s pokrivali. To predstavlja drugi ukrep. Kožo pokrijmo z lahkimi, vendar ne preredko tkanimi oblačili, ki pokrivajo čim večjo površino. Glavo pokrijmo s pokrivalom, ki dobro zaščiti obraz in uhlje. Oči zaščitimo s kakovostnimi sončnimi očali. Tretji in zadnji ukrep je pravilna uporaba krem z zaščitnim faktorjem za tiste predele kože, ki jih ne moremo zaščititi z oblačili in pokrivali. Ti izdelki naši koži pomagajo, da ostane nepoškodovana in zdrava.

Vemo, da je ponudba na trgu brezkončna in potrošnik se mora nekako znajti v njej. Kako lahko torej odločimo in vemo, kateri so pokazatelji, da je neka krema za zaščito pred soncem kakovostna in kar je najpomembneje ‒ neškodljiva?

Varno je, če izberemo izdelek preizkušenega proizvajalca, ki ima za seboj kakovosten laboratorij in raziskave. Kreme, losjoni, geli, olja in pršila za zaščito pred soncem vsebujejo zaščitne filtre, ki ščitijo kožo pred škodljivim delovanjem UV-žarkov. Ločimo med fizikalnimi in kemičnimi filtri in v zaščitnih izdelkih so običajno prisotni oboji v različnih kombinacijah. Fizikalni filtri, kot sta titanov dioksid in cinkov oksid, so mineralni delci, ki na površini kože odbijajo UVB- in UVA-žarke in jim ne pustijo, da bi prodrli globlje v kožo. Delujejo kot drobna zrcalca. Njihova sestava se ob stiku s sončnimi žarki ne spremeni. Kemični filtri so različne spojine, ki kožo zaščitijo tako, da absorbirajo UVB- in UVA-žarke in se ob prevzemu njihove energije kemično spremenijo. To pomeni, da se porabljajo in sčasoma postanejo neaktivni. Pri občutljivi in otroški koži raje posegamo po mineralnih zaščitnih filtrih, ki s kožo ne reagirajo. Sicer redke preobčutljivostne in toksične reakcije lahko poleg UV-filtrov povzročajo tudi druge sestavine zaščitnih pripravkov, kot so dišave, barvila in emulgatorji, zato se jim skušamo pri občutljivi in otroški koži izogibati.

Nam pojasnite, kaj pomeni faktor, ki je izpostavljen na embalaži sončne kreme? Je tista s faktorjem 50 učinkovitejša od denimo tiste s faktorjem 15 ali le učinkuje dlje?

Kreme z visokim zaščitnim faktorjem (ZF) so učinkovitejše od tistih z nizkim, čeprav so od ZF 30 navzgor razlike med njimi majhne. Zaščitni faktor nam pove, za kolikokrat se podaljša čas zaščitenosti kože, ne da bi dobili opekline. Pri ZF 50 smo lahko na soncu do pojava opekline 50-krat dlje, kot če bi bili nezaščiteni, ZF 15 ta čas podaljša za 15-krat. To seveda velja le ob pravilnem nanosu zaščitnega izdelka na kožo.

Za konec nam zaupajte, kdaj in kako pravilno nanesemo kakovostno kremo za zaščito pred soncem.

Najprej je treba izbrati pravilni zaščitni faktor. Tisti, ki vas sonce le redko opeče in hitro porjavite, lahko izberete ZF 15–30. Tisti s svetlo poltjo, ki je hitro opečena in le počasi ali nikoli ne porjavi, uporabite močnejšo zaščito z oznako ZF 50 ali 50+. Označeno vrednost zaščitnega faktorja dosežemo le, ko nanesemo na kožo enakomerno debelino zaščitnega pripravka, 2 mg/cm2. To pomeni, da odrasel človek potrebuje 35 ml izdelka za nanos na celo telo. Na vsako okončino, prednjo in zadnjo stran trupa ter glavo z vratom nanesemo eno čajno žličko (5 ml) pripravka. Pripravek na kožo nanesemo 20–30 minut pred načrtovanim izpostavljanjem soncu, da se po kožni površini enakomerno razporedi, in nanos zaščitnega sredstva obnavljamo na dve do tri ure oziroma takoj po kopanju, obilnem znojenju ali brisanju z  

Zakaj se je dobro pred soncem zaščititi z ekološko kozmetiko?

Kožo lahko poleg UV-mineralnih filtrov najbolje zaščitimo s sestavinami, pridobljenimi iz ekološko pridelanih rastlin. Te namreč vsebujejo višje koncentracije vitaminov, antioksidantov in polifenolov kot konvencionalno gojene, zato so tudi učinkovitejše. Tako je, denimo, že znano, da alojin gel kožo zdravi, hrani in preprečuje staranje. Gel ekološke aloje vere pa je še učinkovitejši in deluje res zaščitno ter kožo pomirja. Ob tem velja izpostaviti, da na kožo blagodejno delujejo še ekološko pridelana avokadovo, jojobino, sezamovo, arganovo olje, ognjičev izvleček in karitejevo maslo.

Manj pa je poznano olje semen karanje, ki je sicer del ajurvedske farmakopeje, in se pridobiva iz majhnega grma, ki raste po vsej Aziji, še posebej v Indiji. Njegove zdravilne lastnosti blažijo prezgodnje staranje kože in krepijo zaščitno funkcijo mineralnih filtrov, še posebej pred UVA-žarki, saj vsebuje učinkovine, ki UV-žarke absorbirajo. Tako je olje semen karanje za kožo neizmerno koristno, saj jo tako ščiti kot tudi vlaži in obnavlja vrhnje plasti kože.

 

Junij 2017

Ne spreglejte

Melatonin je naravni hormon, ki nastaja predvsem v češeriki, majhni žlezi v možganih, ter se sprošča v krvni obtok. Češerika
Preberi več
Rak želodca je ena izmed rakavih bolezni z najvišjo stopnjo smrtnosti, ta pa je v večji meri posledica poznega prepoznavanja,
Preberi več
Kljub temu, da so stopala ključnega pomena za našo mobilnost, o njih ne razmišljamo prav veliko, dokler nas ne zmoti
Preberi več
Talne obloge iz plute sicer poznamo že desetletja, zdaj pa so s trendom vračanja k naravi in trajnosti postale spet
Preberi več
Ob diagnozi rak dojk se bolnicam sesuje svet. Takrat potrebujejo resno obravnavo in prave informacije ter človeški pristop zdravstvenega osebja,
Preberi več
Delovanje mišic je tesno povezano z živčevjem. Po živcih se prevajajo električni impulzi, ki mišicam signalizirajo krčenje. Iz osrednjega živčevja
Preberi več
Osteoporoza se pojavi brez znakov in opozoril, bolniku pa zelo zmanjša kakovost življenja. Nevarna je predvsem zaradi visokega tveganja za
Preberi več
Avtor: Doc. dr. Mija Blaganje, dr. med. Kaj je zdrs medeničnih organov? Zdrs medeničnih organov, z drugim izrazom prolaps, je
Preberi več