Od pivniške šale do globalnega gibanja za moško zdravje

Movember se je začel z brki, toda številke za njimi niso prav nič šaljive. Slovenski moški živijo krajše od žensk, rak prostate je njihov najpogostejši rak, rak mod najpogostejši rak mladih odraslih moških, zaradi samomora pa pri nas umre več kot trikrat toliko moških kot žensk. Obenem podatki kažejo, da moški zdravstveni sistem uporabljajo manj pogosto, raziskave pa kažejo, da zlasti pri duševnih stiskah pomoč iščejo redkeje.

Kako se je movember pravzaprav sploh začel

Piše se leto 2003, Gypsy Bar v Melbournu, Avstralija. Dva dolgoletna prijatelja Travis Garone in Luke Slattery ob kozarčku piva razpredata o modi in o tem, kako se trendi iz preteklosti vedno znova vračajo. Nakar ju za trenutek zmede vprašanje: zakaj pa se brki niso nikoli vrnili? In tako se je rodila prijateljska stava oz. izziv: spraviva brke nazaj v modo! Moška sta najprej določila preprosta pravila, ki v svojem bistvu ostajajo nespremenjena vse do danes: 1. novembra se obriješ, nato 30 dni puščaš samo brke – ne brade in ne kozje bradice. Travis je oblikoval prvi logotip, nakar sta prijateljem po elektronski pošti poslala poziv z naslovom »Are you man enough to be my man?« K izzivu jima je uspelo pritegniti 30 moških – prvih »Mo Bros« (»mo« je v avstralskem slengu izraz za brke). Ob koncu meseca so priredili zabavo in izbrali najboljše in tudi najslabše brke. In movember je bil rojen. Najprej predvsem kot hec in zaključna zabava. Naslednje leto pa so fantje ugotovili, da imajo v rokah nekaj večjega. Brki so namreč delovali kot socialni sprožilec. Ljudje so jih spraševali: »Kaj, za vraga, imaš na obrazu? Zakaj si si pustil brke?« Porajala se je ideja: če brki že sprožajo pogovor, lahko ta pogovor usmerijo v nekaj koristnega. Tako so leta 2004 akcijo povezali z rakom prostate. Danes je movember globalno gibanje, povezano z moškim zdravjem in temami, o katerih moški pogosto težje govorijo.

Movember danes

Iz majhne avstralske akcije je Movember postal globalno gibanje in dobrodelna organizacija. Od leta 2003 je v njem sodelovalo več kot 6 milijonov ljudi, financirali pa so več kot 1.300 projektov na področju zdravja moških. Danes se osredotočajo na tri področja: duševno zdravje in preprečevanje samomorov, raka prostate ter raka mod. Za občutek razsežnosti: samo leta 2024 je v globalni kampanji sodelovalo 291.053 ljudi v 20 državah, zbranih pa je bilo 89,6 milijona dolarjev. Movember tako ni več samo novembrsko »puščanje brkov«, temveč financira raziskave, zdravstvene in preventivne programe ter projekte na področju duševnega zdravja.

Kaj pa Slovenija?

Pri nas movember ne obstaja v obliki organizirane nacionalne kampanje zbiranja prostovoljnih prispevkov, ampak je predvsem mesec ozaveščanja o zdravju moških, njegov simbol pa ostajajo brki. Kako pomembno vlogo tovrstno ozaveščanje igra, najnazorneje prikažejo številke.

Rak prostate

Začnimo z rakom prostate. Ta ni le najpogostejši rak pri moških (po podatkih iz leta 2023 predstavlja 26,6 % vseh rakov pri moških), ampak tudi najpogostejši rak v Sloveniji (predstavlja 14,9 % vseh rakov). Bolezen v zgodnjih stadijih praviloma ne povzroča težav, zato je pravočasno odkrivanje posebej pomembno. Slovenija sicer še nima organiziranega državnega presejalnega programa za raka prostate, poteka pa raziskava PRO-PETER, s katero preverjajo strokovne in organizacijske podlage zanj. Za rakom prostate obolevajo predvsem moški, starejši od 50 let.

Rak mod

Rak mod najpogosteje prizadene mlajše odrasle moške, stare od 20 do 40 let. V starostni skupini moških od 20 do 49 let je rak mod najpogostejši rak in predstavlja kar 20,3 % vseh rakov. Tako pri raku prostate kot pri raku mod se pojavnost v svetu in pri nas v zadnjih dveh desetletjih in pol povečuje.

Duševno zdravje

Prav nič bolj razveseljujoča ni slika na področju samomorov. Po podatkih NIJZ je leta 2025 v Sloveniji samomor storilo 336 oseb, od tega 261 moških. Moški so torej 3,4-krat pogosteje segli po svojem življenju kot ženske. Da gre za vse drugo kot nedolžne številke, poudari primerjava z EU. Leta 2022 je standardizirana stopnja umrljivosti zaradi samomora v EU znašala 10,6 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 18,3, kar je bila najvišja stopnja med državami EU.

Sistematični pregled raziskav, ki ga je leta 2025 objavil NIJZ, je skušal odgovoriti na vprašanje, zakaj moški ob duševnih stiskah ne poiščejo pomoči. Med najpogosteje omenjenimi ovirami sta stigma in prepričanje, da je iskanje pomoči znak šibkosti in v nasprotju s tradicionalnimi družbenimi ideali in normami moškosti (samozadostnost, neodvisnost, čustvena zadržanost ter vloga moških kot skrbnikov in zaščitnikov družine). Pogoste ovire so še nizka pismenost o duševnem zdravju, težave pri prepoznavanju simptomov in zmanjševanje njihovega pomena, nezaupanje v strokovnjake ter slabe pretekle izkušnje.

Našteto lepo zaokrožita še dva podatka. Slovenski moški tudi na splošno manj hodijo k zdravniku – leta 2024 so imeli povprečno sedem stikov z zdravstvenimi izvajalci, ženske pa devet.

In pričakovana življenjska doba? Deček, rojen v Sloveniji leta 2024, lahko pričakuje skoraj 78 let življenja, deklica pa približno 85 – razlika je torej približno sedem let. Za primerjavo: v EU je bila leta 2024 pričakovana življenjska doba moških 78,9 leta, žensk pa 84,1 leta – evropska razlika znaša 5,2 leta. Ja, movember je še kako potreben. Tudi, ali pa še zlasti, v Sloveniji.

ABC

A Skoraj šestino vseh rakov v Sloveniji predstavlja rak prostate.
B Slovenski moški kar 3,4-krat pogosteje storijo samomor kot ženske.
C Deček, rojen leta 2024, lahko pričakuje sedem let manj življenja od deklice, rojene istega leta.