Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Sodoben način življenja s predelano hrano ter hrano z dodatki pri vse več ljudeh povzroča težave z želodcem. Najpogosteje gre za vnetja, ki lahko vodijo v razjede, rane in rakava obolenja. Sodobne diagnostične metode omogočajo, da jih pravočasno odkrijemo in uspešno zdravimo.

Avtor: Mojca Šimenc

 

»Najbolj zanesljiva preiskava želodca je endoskopska. Gre za t.i. gastroskopijo, pri kateri skozi požiralnik uvedemo cevko s kamero, s katero lahko zelo natančno in zanesljivo preiščemo požiralnik, želodec in dvanajsternik,« pojasnjuje dr. Boris Škofic, specialist internist iz Bolnišnice Golnik.

 

Rentgensko slikanje je sekundarna preiskava želodca

Gastroskopija pride v poštev pri različnih težavah zgornjih prebavil, ki so največkrat povezane z želodcem, pove dr. Škofic. »Včasih smo izvajali rentgenske preiskave želodca, vendar so jih sčasoma nadomestile endoskopske preiskave, ki so bolj zanesljive. Danes rentgensko slikanje sicer še vedno uporabljamo kot sekundarno preiskavo prebavnega trakta, denimo pri boleznih, ki privedejo do zožitve, ko z gastroskopom ne moremo naprej in potem z rentgensko preiskavo ocenimo zožitev. Obstaja tudi ultrazvok za trebušne organe, ki pa za želodec ni zelo zanesljiv – govorim o ultrazvoku skozi trebušno steno. Pri določenih primerih lahko z ultrazvokom trebuha posumimo na bolezenski proces na želodcu, ki pa ga lahko potrdimo ali ovržemo z gastroskopijo.

 

Gastroskopija je diagnostična in lahko tudi terapevtska metoda

Gastroskopija ima pred ostalimi preiskavami želodca precej prednosti. »Prednost endoskopije je, da spremembe opazujemo neposredno, hkrati pa lahko ocenimo tudi njihov izgled. Omogoča jemanje vzorčkov, s katerimi odkrijemo, ali gre za benigne ali za maligne. Če gre za slednje, sledi nadaljnje zdravljenje, ki je običajno kirurško. Peptične rane želodca endoskopsko sledimo do ozdravitve in tudi ves čas jemljemo vzorčke tkiva. Rane na dvanajstniku običajno ne kontroliramo, saj so največkrat povezane z okužbo z bakterijo Helicobacter pylori in ko to odstranimo z zdravili, se rana običajno pozdravi in se ne ponavlja. Včasih že po vrsti vnetja želodčne sluznice lahko ugotovimo, ali gre za vnetje, ki ga povzroča Helicobacter pylori in ki se kaže s t.i. nodularnim vnetjem. Polipe v želodcu odrežemo s posegom, ki mu rečemo elektroresekcija, in jih pošljemo na histološki pregled. Gastroskopija ima tudi pomembno vlogo pri zaustavljanju krvavitev iz zgornjih prebavil,« pojasnjuje dr. Škofic.

 

Alarmantni bolezenski znaki zahtevajo gastroskopijo

Ljudi »pripeljejo« na endoskopsko preiskavo želodca različne zdravstvene težave. »Največkrat gre za dispeptične težave: napenjanje, vetrovi, bolečine v trebuhu, slaba prebava, spahovanje, vračanje hrane v požiralnik, zgaga, bruhanje, bolečine v žlički, pod levim in desnim rebrnim lokom, za prsnico, tudi v hrbtu. Kadar gre za izgubo apetita s hujšanjem, slabokrvnostjo in črnim blatom, ki nakazuje krvavitev iz zgornjih prebavil, pa govorimo o alarmantnih znakih, ki zahtevajo gastoroskopijo ,« pove dr. Škofic. Vsi bolniki z vnetjem sluznice zgornjih prebavil naj bi omejili uživanje živil in začimb, ki močno dražijo želodčno sluznico, npr. sladkarij, čokolade, soli, surovega česna in čebule ter alkohola. Izogibajo naj se tudi zelo vroči hrani in tekočini. Akutno vnetje se običajno pozdravi v 14–30 dneh, pri kroničnem pa je zdravljenje dolgotrajno in zahteva dosledno upoštevanje zdravnikovih navodil. Strah pred stranskimi učinki zdravil je odveč, ker do sedaj ni bilo ugotovljenih pomembnejših sopojavov.

 

GERB (gastroezofagealna refluksna bolezen)

GERB je v razvitem svetu vse pogostejši. Ocenjujejo, da jo ima skoraj četrtina populacije. Gre za obolenje, pri katerem gre za vračanje vsebine iz želodca v požiralnik, zaradi česar pride do sprememb v požiralniku, ki lahko napredujejo od enostavnega vnetja do raka požiralnika. Vzrok za bolezen je oslabljena funkcija spodnje mišice zapiralke požiralnika (se ne zapira dobro), hiatalna kila in upočasnjeno praznjenje vsebine iz želodca v dvanajstnik. Bolezen poslabšuje povečano izločanje želodčne kisline zaradi razvad pri uživanju določenih vrst hrane, pitje večjih količin kave, kajenje in pretirano uživanje alkohola. Bolezen se še poslabša v nočnem času, ko človek leži. »Simptomi GERB-a so lahko bolečina za prsnico, zgaga, vračanje želodčne vsebine v požiralnik – v tem primeru govorimo o ezofagealnih znakih oz. znakih s strani požiralnika. Poznamo pa tudi ekstra ezofagealne znake pri GERB-u, kot so lahko kronični kašelj, kronično vnetje grla in žrela, lahko tudi bronhialna astma in nekatere pljučne bolezni,« pojasnjuje dr. Škofic.

 

Zdravljenje GERB-a je dolgotrajno, vključuje dieto in zdravila

»Pri zdravljenju GERB-a je pomembna dieta, ki izključuje živila, ki znižujejo tonus spodnjega sfinktra požiralnika oz. mišice zapiralke, kot so: čokoladni, kakavovi izdelki, sladkarije, citrusi, in vse razvade: kajenje, kava, alkohol. V prvi vrsti pa je potrebno zdravljenje z zdravili, predvsem z zaviralci protonske črpalke, ki blokirajo mehanizme izločanja želodčne kisline in so zelo učinkoviti. Pomembno je, da se bolniki zavedajo, da je GERB kronična bolezen, ki je ni mogoče ozdraviti v tednu ali dveh. Zdravljenje je dolgotrajno in je treba stalno paziti na prehrano in jemati zdravila. Pri nekaterih bolnikih je za izboljšanje bolezni treba predpisati dvojni ali celo trojni odmerek zdravil. Pri težjih oblikah bolezni ali če bolniki odklanjajo zdravila, pride v poštev tudi kirurško in endoskopsko operativno zdravljenje. Gre za poseg, pri katerem spodnjo mišico zapiralko požiralnika stisnemo, s čimer se vračanje vsebine iz želodca v požiralnik zmanjša ali v celoti prepreči. Vendar se po teh posegih bolezen čez dalj časa lahko ponovi,« razloži dr. Škofic.

 

Bakterija Helicobacter pylori kancerogeni agens prvega reda

Velja, da je z bakterijo Helicobacter pylori okužena približno polovica človeštva, prekuženost pa je večja na južni polobli. Pri nas je okužena približno polovica populacije, samo 20 odstotkov okuženih pa ima težave in jih je treba zdraviti. »Helicobacter pylori lahko povzroča akutno vnetje, ki lahko, če bakterije ne odstranimo iz prebavil, preide v kronično, zaradi česar nastanejo rane na želodcu in dvanajstniku, »kriva« pa je tudi za tako imenovani malt limfom želodca in raka na želodcu. Opredeljena je kot kancerogeni agens prvega reda. Okužbo z bakterijo Helicobacter pylori ugotavljamo s t.i. hitrim ureaznim testom. Bakterijo lahko določimo tudi iz krvi, blata, izdihanega zraka (t.i. urea dihalni test) in s histološkim pregledom želodčne sluznice. Običajno jo zdravimo z dvema vrstama antibiotikov, ki so uspešni v približno 90 odstotkih okužb in ki jih vedno kombiniramo z zaviralci protonske črpalke,« zaključi dr. Škofic.

 

April, 2009

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja