Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Pri marsikateri bolezni je zelo pomembno, da čim prej ukrepamo, zato moramo kar se da hitro najti simptom. Samopregledovanje je pomembna dejavnost, ki pa je večinoma ne izvajamo. Katere dele telesa moramo nadzorovati in kako pogosto, smo vprašali Majdo Cerar, dipl. m. s., ki vodi eno od referenčnih ambulant v Zdravstvenem domu Škofja Loka.

Avtorica: Katja Štucin

Za začetek bodiva splošni, kaj pomeni samopregledovanje. Je dovolj, če to storimo denimo enkrat mesečno ali če »poslušamo« telo in se takoj odzovemo na simptome ali je treba samopregledovanje izvajati pogosteje?

Že takoj na začetku moram poudariti, da je samopregledovanje zelo pomembno. Vsak posameznik sam sebe najbolje pozna, zato je pomembno, da se samopregleduje. Če opazi spremembe, naj bo na to pozoren. Ni zadosti, da samo poslušamo svoje telo, ampak se moramo opazovati. Priporočljivo je vsaj enkrat mesečno, če uspe večkrat, pa še toliko bolje.

Kaj pomeni zgodnje odkrivanje simptomov? To je pri večini težav oziroma bolezni zelo pomembno, kajne?

Zgodnje odkrivanje bolezni je večinoma zelo pomembno. Če bomo neke spremembe ali simptome bolezni odkrili v zgodnji fazi, bo zdravljenje bolj uspešno, manj bo komplikacij ali še bolje – jih sploh ne bo. Denimo neka sprememba kožnega znamenja, ki jo opazimo in se nanjo odzovemo, se pravi odidemo k specialistu, ki jo po potrebi odstrani, ne povzroča nobenih zapletov. Drug primer je zatrdlina dojke. Če jo odkrijemo v zgodnji fazi, pripomoremo k hitrejši diagnozi, zdravljenju in rehabilitaciji. Bolezen bo za nas, našo okolico in družino imela manj posledic. Številne ženske odkrijejo znake bolezni same, toda iz strahu pred zdravnikom in zdravljenjem svoje težave prikrivajo in odlašajo tako dolgo, da se bolezen odkrije, ko je že napredovala.

Pregled dojk, ki ste ga dali za primer, je še najbolj znan v oziru samopregledovanja, ampak v splošni javnosti velja zmotno prepričanje, da imajo raka na dojkah le ženske. Se moramo pregledovati vsi?

Tako je, tudi moški se morajo pregledovati, predvsem tisti, ki so genetsko temu bolj podvrženi. V Sloveniji vsako leto za rakom dojk zboli 1300 žensk in 30 do 40 moških, številka pa se iz leta v leto dviguje.

Je pa pomembno predvsem pravilno in skrbno pregledovanje dojk. Pregledati moramo vsak delček tako leve kot desne dojke. Dojk si nikoli ne pregledujemo z vrhom prstov ali z nohti, ampak z blazinicami iztegnjenih prstov oziroma s celo dlanjo, da se zajame, kar se da velika površina dojke. Dojko pretipamo v vseh smereh – krožno, vzdolž dojke in od roba dojke proti bradavici. Zajamemo tudi pazduho. Vedeti moramo, da obstajata dva osnovna koraka pri samopregledovanju dojk – najprej gledamo, nato pretipamo, to je vizualni pregled in palpacija. Postavimo se pred ogledalo, ob tem velja izpostaviti, da je za pregledovanje našega telesa dobro imeti veliko ogledalo. Pozorni moramo biti na vse spremembe v velikosti in obliki dojk ter barve kože, zatrdline, uvlečenost bradavice ali izcedek. Dojke si redno pregledujemo vsak mesec od 20. leta starosti naprej, v rodnem obdobju med 8. in 12. dnem menstrualnega ciklusa, šteto od prvega dneva krvavitve (takrat je dojka manj napeta in manj boleča). V menopavzi pa naj posameznica izbere en dan v mesecu in se takrat pregleda. Tako ne bo pozabila na to, kar je zelo pomembno. Samopregled dojk zabeležimo na menstruacijski koledarček, lahko tudi v aplikacijo na mobitelu. Če ženska ali moški zatipa spremembe, še ni razloga za preplah. Prav je, da obišče zdravnika, ki bo znal presoditi, ali so potrebne nadaljnje preiskave ali ne. Seveda ni vsaka sprememba nevarna, velikokrat se denimo le zatrdijo maščobne celice.

Obseg trebuha nam pove marsikaj, zato je prav, da spremljamo tudi tega. Kaj nam lahko pove?

Zmotno je prepričanje, da je najpomembnejša telesna teža. Ljudje, ki imajo prekomerno težo, imajo lahko obseg pasu povsem v priporočljivih mejah. Pomembno je razmerje, kako in kje se nabira maščoba pri posamezniku. Maščoba, ki se nabira okrog trebušnih organov, imenujemo jo tudi visceralna maščoba, je lahko povezana s povišanim tveganjem za razvoj sladkorne bolezni tipa 2, povišanim krvnim tlakom, povišanim holesterolom in koronarno srčno boleznijo. Ljudje smo sicer različnih konstitucij. Kadar se večina maščobe nahaja pod pasom – oblika hruške, to nima kakega posebnega vpliva na vaše zdravje. Kadar pa se telesna maščoba nabira predvsem v predelu nad pasom – oblika jabolka, je to večji zdravstveni problem. Optimalen obseg trebuha je do 80 centimetrov za ženske, med 80 in 88 cm je večje tveganje, nad 88 centimetrov so zelo ogrožene za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni. Pri moških pa je optimalno do 94 centimetrov, večje tveganje med 94 in 102 cm, nad 102 cm so zelo ogroženi.

Marsikdo mora opazovati znamenja na koži. Katera so ogrožajoča?

Najbolj moramo biti pozorni na znamenja, ki začnejo spreminjati obliko, barvo, postanejo neenakomerni, z nejasnim robom, asimetrični, ki začnejo rasti ali se ranice ne zacelijo. Če opazite tovrstne spremembe, se priporoča obisk dermatologa. Tista znamenja, ki so nad nivojem kože, navadno niso nevarna, prav tako ne tista, iz katerih izraščajo dlake. Je pa povsem normalno, da z leti nastanejo nova znamenja. To ni razlog za skrb.

Srčni utrip in krvni tlak je prav tako dobro spremljati. Kako pogosto in kakšne so normalne vrednosti?

Tudi srčni utrip in krvni tlak je dobro spremljati. Povišanemu krvnemu tlaku rečemo tihi ubijalec, ker ne občutimo, kdaj naraste, zato je dobro, da ga vsake toliko časa preverimo. Povišan utrip ljudje navadno zaznamo. Tisti, ki se veliko ukvarjajo s športom, zelo dobro vedo, kdaj je njihov srčni utrip normalno povišan kot posledica dejavnosti in kdaj je treba biti pozoren. Merilne naprave so dandanes veliko bolj dostopne, uporabljamo športne ure, ki merijo srčni utrip, krvni tlak, korake, razdalje … Krvni tlak se lahko zviša zaradi številnih dejavnikov, kot so denimo bolečina, duševne obremenitve, telesni napor (tudi hoja), govorjenje. Krvni tlak se zviša po kajenju, zaužitju kofeina (prava kava, kola napitki, poživljajoče pijače) in po obrokih. V takih okoliščinah je zvišan krvni tlak normalen fiziološki pojav in nima škodljivih posledic. Dejavniki, ki lahko vplivajo na spremembo srčnega utripa, so lahko okolje, starost, dehidracija, utrujenost, nadmorska višina, zdravstveno stanje – povišana telesna temperatura, stres, duševno stanje, premalo spanja … Znižan utrip, pod 50 udarcev na minuto, pa je denimo pri športnikih, ki se ukvarjajo z vzdržljivostnimi športi, kot je maraton.

Normalne vrednosti srčnega utripa so od 60 do 100, krvni tlak 135/85 mmHg doma, v ambulanti pa do 140/90 mmHg.

Je pa povsem normalno, da se tlak čez dan spreminja. Zjutraj je višji, zvečer pa nižji. Zato je največ možganskih kapi in srčnih infarktov v jutranjih urah.

Katere dele telesa moramo še pregledovati?

Moški morajo biti pozorni na moda. Še posebej mladi moški, med petnajstim in petinštiridesetim letom, ko je največ obolenj z rakom na modih, se priporoča samopregled vsaj enkrat mesečno. Vsako leto na 100.000 moških na novo odkrijemo od tri do šest novih bolnikov z rakom mod. Ob otipu sumljive spremembe je nujen obisk pri zdravniku. Pozorni moramo biti tudi na blato in urin. Pogledati je treba v školjko, če so zraven blata in urina kakšne primesi krvi ali sluzi. Če je denimo urin zelo rumen ali ima neprijeten vonj, je to lahko znak dehidracije. Obisk zdravnika je priporočljiv tudi, če imamo občutek, da nepopolno izpraznimo črevesje, da se izmenjujeta driska in zaprtje, se pojavi nenavaden izcedek ali krvavitve.

Kako se odzvati, če pri samopregledovanju opazimo nekaj nenavadnega? Kdaj moramo obiskati zdravnika?

Dandanes si velikokrat pomagamo z branjem nasvetov na spletu. Takoj se pozanimamo o simptomih in sami ugotavljamo, za katero bolezen gre, v kateri fazi je, na kakšen način bi se lahko zdravili … Pri tem vedno opozarjam ljudi, da naj ne berejo forumov, kjer se ljudje laično pogovarjajo o boleznih. Treba je poiskati strokovne informacije, ki jih podajajo zdravniki in ostalo strokovno medicinsko osebje. Le ti so pravi strokovnjaki za zdravstveno področje in le njihova argumentirana pojasnila, ki so plod znanja, so lahko relevantna. To, kdaj obiskati zdravnika, pa je zelo odvisno od vsakega posameznika in od tega, za kakšno spremembo oziroma težavo gre. Če gre denimo za kožne spremembe, je boljše malo počakati in opazovati, da se vidi, kako in na kakšen način se neko znamenje spreminja … Včasih namreč stvari minejo, izginejo tudi same od sebe. Če pa neka sprememba traja dlje časa in postane moteča ali je posameznik zaskrbljen, naj poišče strokovno pomoč. Bi pa izpostavila še, da je zelo pomembno tudi, da se posameznik udeleži vseh preventivnih pregledov, ki so nam v Sloveniji na voljo, kot so Svit, Dora, Zora, in preventivnih pregledov v referenčnih ambulantah, ki so del družinske medicine, kjer ocenimo ogroženost za srčno-žilna obolenja in dejavnike tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni. Zdravja ne dobite v trgovini, temveč z načinom življenja, zato je še vedno boljša preventiva od kurative.