Petdeseta leta so prav tista, ki velikokrat predstavljajo mejnik našega zdravja. Veliko bolezni se nas dotakne prav takrat. O zdravstvenih težavah ljudi po petdesetem letu smo se pogovarjali z družinsko zdravnico prim. doc. dr. Davorino Petek, dr. med., spec. druž. med.
Avtorica: Maša Robič
Katere težave lahko pričakujemo po 50. letu?
Čeprav se je pričakovana življenjska doba ljudi izrazito podaljšala, pa 50 let ali »abraham« še vedno predstavlja nekakšen mejnik v človeškem počutju in zdravju. Dr. Davorina Petek pove, da se takrat začnejo kazati težave, ki so lahko posledica dolgoletnega nezdravega življenjskega sloga.
Zaradi kajenja so pogostejše okužbe dihal, lahko se razvije kronični bronhitis ali kronična obstruktivna bolezen pljuč. Zaradi nepravilne prehrane, debelosti in premajhnega gibanja ter šibkih mišic ob degenerativnih spremembah sklepov in hrbtenice se pojavljajo kronične bolečine in artroze. Skeletne težave so v resnici izredno pogoste, saj skoraj vsakega človeka občasno boli križ. Tudi osteoporoza je bolezen starejših, predvsem žensk, povezana z genetskim dejavnikom in nezdravim življenjem – s telesno neaktivnostjo, kajenjem in premajhnim uživanjem kalcija v prehrani. Bolezen, ki je v izrazitem porastu, je tudi sladkorna bolezen, ki se prav tako pogosteje razvije pri genetsko obremenjenih ljudeh in tistih z nezdravim življenjem. Zaradi slabše elastičnosti leče se poslabša bližinski vid, lahko se pojavijo težave s sluhom.
So kakšne težave specifično značilne le za posamezen spol?
Pri ženskah se pojavljajo težave zaradi hormonskih sprememb in mene, ki se kažejo v navalih vročine, utrujenosti, nespečnosti, razdražljivosti, razbijanja srca in podobno.
Moški pa imajo lahko težave zaradi povečane prostate, kar privede do oteženega uriniranja, lahko celo do zastoja urina.
Ali se starostna meja pri različnih težavah oz. boleznih znižuje?
Pri nekaterih boleznih res opažamo vse mlajše bolnike. To velja npr. za sladkorno bolezen tipa 2, ki je vse pogostejša v mlajših letih zaradi epidemije debelosti.
Opazujmo sebe in svojega partnerja. Zakaj ne opazimo, da se nam nekdo pred očmi spreminja?
Najbrž zato, ker so spremembe vendarle postopne, če gre za normalen proces staranja. Drugo je seveda, če nekdo nenadoma težko zboli, močno shujša ali oslabi. Poleg tega je sposobnost opazovanja različna, presoja, kaj naše opažanje pomeni, pa včasih težavna.
Na kaj moramo biti pozorni, da bomo bolezensko stanje prepoznali?
To je seveda odvisno od bolezni. Po besedah dr. Davorine Petek so simptomi, kot so nenadne bolečine, ki ne prenehajo ob enostavnih ukrepih in določenem času, utrujenost, pomanjkanje apetita, nenamerno hujšanje, kri v blatu, urinu, več tednov trajajoč kašelj, ki ni povezan z akutno okužbo, opozorilni znaki, da moramo obiskati zdravnika.
Kaj lahko naredimo sami za svoje zdravje?
Dr. Davorina Petek priznava, da je zdravo življenje najboljša naložba. To pomeni, da dovolj spimo, da ustrezno po sestavi in večkrat na dan jemo, da se dovolj gibamo. Gibanje mora biti aerobno, da se nekoliko zadihamo, telesna aktivnost pa mora vsebovati tudi vaje za krepitev mišic in raztezne vaje, kar vse pripomore k večji stabilnosti, telesni kondiciji in dobremu počutju. Dr. Davorina Petek poudari, da je zelo pomembno, da se udeležujmo tudi preventivnih programov, kot so DORA, SVIT in ZORA, ki so že dobro poznani med Slovenci. Vzemimo si čas zase in spoznajmo svoje meje, upoštevajmo potrebo po počitku. Družimo se s prijatelji. Negujmo svoje hobije in ohranimo veselje do življenja.
Nenadne bolečine, ki ne prenehajo ob enostavnih ukrepih in po določenem času, utrujenost, pomanjkanje apetita, nenamerno hujšanje, kri v blatu, urinu, več tednov trajajoč kašelj, ki ni povezan z akutno okužbo, so opozorilni znaki, da moramo obiskati zdravnika.
Ali ste vedeli?
V Sloveniji potekajo trije državni presejalni programi DORA, ZORA in SVIT.
- ZORA je državni presejalni program za zgodnje odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb na materničnem vratu.
- Z uspešnim zgodnjim odkrivanjem se je število obolelih za rakom materničnega vratu v letih od 2003 do 2012 zmanjšalo za skoraj polovico.
- DORA je državni presejalni program za zgodnje odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb na dojki.
- V okviru DORE se izvaja mamografija (rentgensko slikanje dojk) pri ženskah med 50. in 69. letom.
- SVIT je državni presejalni program za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki.
- Za rakom na debelem črevesu in danki v Sloveniji vsako leto zboli več kot 1200 oseb, 700 pa jih zaradi te bolezni umre.
