Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Zdravila lahko hitro izboljšajo zdravstveno stanje ali ozdravijo bolezen. Vendar lahko ob napačni uporabi zdravstveno stanje celo poslabšajo. Zato smo se o pravilni uporabi zdravil pogovarjali s Tanjo Jankulija, mag. farm.

Avtor: Luka Šabeder

 

Pri katerih težavah ljudje po navadi najprej obiščejo lekarno in šele potem zdravnika?

Bolniki pogosto najprej obiščejo farmacevta v lekarni. Informacija, ki jo dobijo v lekarni, je strokovna in lahko dostopna. Pacienti prihajajo po nasvet zaradi znakov prehlada, kašlja, povišane temperature, glavobola, alergij, glivičnih okužb … Farmacevt prepozna resnost bolezenskega stanja, in če je potrebno, bolnika takoj napoti k zdravniku.

Katere so najpogostejše reakcije pri jemanju zdravil?

Vsako zdravilo ima poleg želenega, pričakovanega in koristnega, lahko tudi neželen učinek. Najpogostejši neželeni učinki zdravil so prebavne motnje, ki se kažejo kot slabost, bolečine v želodcu, bruhanje, napenjanje in driska, različne kožne reakcije, kot so rdečica, srbečica, izpuščaji in oteklina, zmanjšana sposobnost upravljanja z vozili in stroji. Zdravila lahko tudi zmanjšajo pozornost, povzročijo zaspanost, glavobol in vrtoglavico.

Kakšna razlika je med zdravili v obliki sirupov, tablet, kapsul in ali so sirupi namenjeni zlasti otrokom in osebam s težavami pri požiranju?

V farmaciji izdelujemo različne farmacevtske oblike zdravil, kot so tablete, kapsule, sirupi, kapljice, kreme, praški … Oblika zdravila je poleg zdravilne učinkovine bistvenega pomena pri delovanju in učinkovitosti zdravil. Sirupi so namenjeni otrokom, bolnikom olajšajo jemanje zdravila ali omogočijo lokalno delovanje, npr. prekrijejo razdraženo sluznico in s tem pomirijo suh in dražeč kašelj.

Ali se ohrani učinek tablet, če jih zdrobimo, ali kapsul, če jih odpremo zaradi lažjega zaužitja?

Tablet praviloma ne drobimo in kapsul ne odpiramo. Tablete imajo pogosto različne posebne obloge in kapsule ovojnice. Te lahko prepuščajo zdravila postopoma in dlje časa ali se s pomočjo obloge želimo izogniti želodcu in se zdravilna učinkovina iz tablete sprosti šele v tankem črevesju. Če tableto zdrobimo, se zdravilo sprosti v telo hitreje, kot bi se moralo. Drobljenje tablet ali odpiranje kapsul zaradi lažjega požiranja je lahko nevarno in celo usodno za bolnike. Splošno velja: tablet ne delite, razen če imajo zarezo! Kapsul ne odpirajte, razen če ni drugače navedeno v priloženem navodilu za uporabo!

Ali osebe, ki že imajo težave z želodcem, požiralnikom ali jetri, na delovanje zdravil opozori že zdravnik, farmacevt ali morajo sami paziti na to?

Zdravnik (še posebej osebni zdravnik) najbolje pozna zdravstveno stanje pacienta. Ob predpisovanju zdravil bolnika obravnava celostno, torej vse njegove bolezni. Farmacevt opozori na morebitne neželene učinke določene skupine zdravil in ustrezno svetuje. Bolnik, v skrbi za svoje zdravje, lahko opozori zdravnika in farmacevta na naravo njegove bolezni.

Katere snovi še posebej negativno vplivajo na ljudi, ki imajo težave z želodcem?

Nekatera zdravila lahko zelo dražijo želodčno sluznico, npr. protibolečinska in protivnetna zdravila. Če imate težave z želodcem, se izogibajte nepravilni (preveč začinjeni, mastni) in neredni prehrani, tudi kavi, alkoholu in kajenju.

Ali lahko dolgotrajno jemanje zdravil povzroča kakšne dodatne zdravstvene težave?

Odvisno od skupine zdravil njihovo dolgotrajno jemanje lahko povzroča dodatne neželene učinke. Uporaba protibolečinskih zdravil lahko škoduje želodcu. Določena skupina zdravil škoduje jetrom ali ledvicam, nekatera povzročajo zaprtje. Dolgotrajno jemanje zdravil lahko povzroči celo odvisnost.

Kakšni so lahko medsebojni učinki zdravil in na kaj moramo biti pozorni?

V lekarni se velikokrat srečujemo s pacienti, ki sočasno jemljejo več zdravil. O medsebojnem delovanju zdravil govorimo, ko eno zdravilo pomembno vpliva na delovanje in učinek drugega zdravila. Posledica součinkovanja zdravil je zmanjšan, povečan, hitrejši, počasnejši, zapozneli ali sploh drugačen učinek zdravil. V nekaterih primerih je sočasno jemanje zdravil odsvetovano, v drugih pa ima lahko koristen in zaželen učinek. Na medsebojno delovanje zdravil morajo biti pozorni tako zdravniki pri predpisovanju kot tudi farmacevti pri izdaji. Za vsakega pacienta je pomembno, da dobro pozna zdravila, ki jih jemlje, tudi tista brez recepta, ter da ima skrbno napisan celoten seznam zdravil.

Koliko manj izbire in sploh možnosti uporabe zdravil imajo nosečnice, da zdravilo ne vpliva na plod?

Nabor zdravil, ki jih lahko uživajo nosečnice, so tista zdravila, ki so se skozi vrsto let pokazala kot neškodljiva in varna in imajo prednost pred novimi, še nepreizkušenimi. Zelo malo zdravil ima narejene klinične študije na nosečnicah, prav zato jih odsvetujemo. Skoraj vsa zdravila, ki jih nosečnica zaužije, prehajajo skozi posteljico v plod.

Kaj svetujete pri organiziranju jemanje tablet, sploh starejšim?

Starostnikom v lekarni dajemo jasna in napisana navodila o jemanju zdravil. V veliko pomoč so škatlice za zdravila, v katere si lahko pripravijo dnevno ali tedensko terapijo. Priporočilo je, da naj bi imel vsak pacient napisan seznam svojih zdravil.

Kako pomembno se je držati urnika jemanja zdravil in kakšna so še dopustna odstopanja?

Zelo pomembno je redno jemanje zdravil in dosledno upoštevanje nasvetov farmacevta. Prirejanje in odstopanje od navodil ni priporočljivo, kajti neredno ali celo malomarno jemanje zdravil lahko vodi v resna bolezenska stanja.

Kaj narediti, če se ne vzame odmerek zdravila, ali je boljše izpustiti odmerek ali pa je to mogoče odvisno od samega zdravila?

Kako ravnati, če odmerek zdravila izpustimo, je odvisno od vrste zdravila, ki ga jemljemo. Vsako zdravilo ima v priloženem navodilu zapisano, kako postopati v tem primeru.

Zakaj je treba antibiotike uporabiti do konca?

Ključno je, da antibiotike jemljemo redno in tako dolgo, kot je naročil zdravnik ali farmacevt v lekarni. V nasprotnem primeru bakterije razvijajo odpornost. To pomeni, da so sposobne preživeti kljub izpostavljenosti enemu ali več antibiotikom in zdravljenje z antibiotiki ni več učinkovito. Odpornost proti antibiotikom je resen in naraščajoč pojav v sodobni medicini in farmaciji. Pravimo, da se vračamo v čas pred Flemingom, ki je odkril antibiotike.

Zakaj nekatera zdravila jemljemo pred hrano, druga po njej in kakšen vpliv ima hrana na učinkovanje zdravil?

Hrana ima lahko pomemben vpliv na delovanje zdravil. Nekatera zdravila lahko jemljemo na prazen želodec ali na tešče, s tem se želimo izogniti medsebojnemu delovanju s hrano ali omogočimo boljšo absorpcijo zdravila v telo. Kot primer: nekateri antibiotiki  tvorijo komplekse z mlekom, zato v času jemanja tega antibiotika ne pijemo mleka. Spet druga, ki jih jemljemo po hrani, so zaradi svoje kemijske strukture agresivna za želodčno sluznico ali jih uživamo med jedjo, ker s pomočjo hrane lažje preidejo v kri.

Na splošno vemo, da velja, da ob jemanju zdravil ne uživamo alkoholnih pijač, ali so kakšne omejitve tudi pri uživanju kave in pravih čajev?

Istočasno jemanje alkohola, kave in pravih čajev z zdravili odsvetujemo, saj lahko vplivajo na presnovo zdravil, pospešijo ali upočasnijo delovanje encimov, s katerimi se zdravila presnavljajo. Pri jemanju homeopatskih zdravil ne pijemo kave, ker s tem izničimo delovanje homeopatskega zdravila.

Ali prihaja do predoziranosti s tabletami in kakšna so glede tega opozorila?

Do zaužitja prevelikega odmerka zdravil prihaja zaradi nevednosti in predvsem pri samozdravljenju. Bolniki prepogosto poslušajo nasvete sosedov, sorodnikov in prijateljev ter pridejo v lekarno šele, ko opazijo neželene učinke.

Kljub podajanju jasnih navodil o jemanju zdravil, farmacevti opažajo, da se pacienti nemalokrat ne držijo nasvetov farmacevta. Le pravilna uporaba zdravil daje varen, učinkovit in kakovosten učinek zdravil.

Zdravila vedno zaužijemo z večjo količino vode, približno dva decilitra. Zdravilo se hitreje raztopi in iz prebavnega trakta lažje prehaja v kri.

 

Januar 2016

Ne spreglejte

V Sloveniji vsako leto odkrijejo 1400 novih primerov raka dojk, od tega je 6 do 8 % primarno razsejanega raka. Ta
Preberi več
Dojenje je za dojenčka najboljša izbira Dojenje je za dojenčka najboljša izbira. Za dojenčka materino mleko predstavlja optimalno prehrano, ki
Preberi več
Brez čakanja, s popolno organizacijsko podporo ter v mreži zanesljivih in strokovnih izvajalcev Oguljena fraza, star pregovor, ki smo ga
Preberi več
prepoznajte KVČB
Kronična vnetna črevesna bolezen (KVČB) je imunsko pogojeno vnetje prebavnega trakta. Gre za kronično, napredujočo bolezen, ki ima različno dolga
Preberi več
Revmatoidni artritis je kronična vnetna avtoimunska bolezen, ki prizadene sklepe, vezivno tkivo, mišice in kite. Pojavi se lahko v kateri
Preberi več
Slovenska tiskovna agencija je v sodelovanju s Slovenskim združenjem bolnikov z limfomom in levkemijo (L&L) v maju pripravila spletni dogodek L&L INFO
Preberi več
Sončenje in tudi vsakodnevni vpliv UV žarkov ima pomemben vpliv na zdravje in izgled vaše kože danes in čez  desetletja.
Preberi več
luskavica
Luskavica oziroma psoriaza je kronična vnetna bolezen kože. V nasprotju s prepričanjem nekaterih nikakor ni nalezljiva. Za njo zboli od
Preberi več