Solzenje oči, kihanje, smrkavost … so le nekateri simptomi, pri katerih hitro lahko postanemo pozorni na prve znake alergije, velikokrat pa jih tudi prezremo kot prve znake prehlada. Kaj pa nekateri znaki, ki jih ne povezujemo z alergijami? Ste vedeli, da se simptomi alergij, sicer redko, kažejo tudi s težavami v trebuhu in z napenjanjem? Na katere simptome pa moramo biti še posebej pozorni pri otrocih? In kako hitro lahko prehlad zamenjamo za najpogostejšo alergijsko bolezen?
Avtorica: Nika Arsovski
Ljudje smo premalo pozorni na srbež v ustih
»Kadar so prisotne alergijske bolezni blage, bolniki pogosto ne zaznajo simptomov oziroma jih pripišejo prehladom. Najpogostejša alergijska bolezen je alergijski rinitis. Pri blagem rinitisu zaradi pršice je nos trajno slabše prehoden, zato bolniki pogosto smrčijo, imajo glavobole, so neprespani,« razlaga prof. dr. Mitja Košnik, dr. med., z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik. Eden izmed simptomov alergije na hrano, ki jih sicer spregledamo, je napenjanje v trebuhu, vendar pa je prav alergija po mnenju dr. Košnika eden izmed najredkejših razlogov za bolečine v trebuhu, napenjanje in diarejo.
Za alergijo na hrano je značilno, da težave povzroča eno samo, skupina sorodnih ali zelo majhno število živil. Predvsem pri odraslih je izjemno redko, da bi se težave kazale zgolj v trebuhu, kljub temu pa naj bodo predstavnice nežnejšega spola pozorne na sistemsko reakcijo, ki se kaže v krčenju maternice in je eden izmed redkih znakov alergije na določeno vrsto hrane. Preobčutljivost na vrsto živila se največkrat izrazi s srbežem v ustih med samim uživanjem hrane. »Zanimivo je, da bolniki pogosto opazijo, da jih ob uživanju na primer sadja, srbi v ustih, ampak o tem redko povedo zdravniku,« pove član raziskovalnega sveta klinike Golnik.
Alergija je časovno določena
Določeni bolniki nekaj minut po zaužitju hrane, na katero so alergični, kot so na primer morski sadeži, pričnejo bruhati, dobijo drisko in se počutijo izrazito slabotni. Kadar je alergija na hrano razlog kroničnih prebavnih težav, strokovnjaki s pomočjo biopsije sluznice prebavil ugotovijo značilne spremembe alergijskega vnetja. Te težave so pogostejše pri majhnih otrocih, pri odraslih pa alergijskega vnetja prebavil skorajda ne poznamo. Zelo pogost simptom alergije na hrano je tudi anafilaksija, pri kateri se poleg težav v trebuhu pokažejo tudi srbež kože in izpuščaji.
Ta v redkih primerih lahko privede tudi do hudega spazma žil, ki prehranjujejo srčno mišico, in s tem povzroči srčno kap. Simptomi alergijskih bolezni so sicer po besedah dr. Košnika izredno preprosti za prepoznavanje, vendar jih veliko ljudi zamenja s prvimi znaki prehlada ali virusnega obolenja. V nasprotju s slednjim se alergijske reakcije pojavijo redno ob istem času, medtem ko prehlad časovno ni opredeljen. Virusna obolenja spremljajo dodatni simptomi, kot je vročina, v primeru alergijskih reakcij pa teh simptomov ni. Ob pojavu težav se zato najprej obrnimo na splošnega zdravnika, ki bo po potrebi v primer vpletel tudi specialista s primernega področja, kasneje pa tudi alergologa.
Posebno pozornost posvetimo otrokom
»Pri atopijskih boleznih, kot je alergija na hrano in na inhalacijske alergene, so simptomi in znaki alergijskih bolezni pri otroku raznoliki in se lahko tudi spreminjajo. Dojenčki pogosteje pokažejo alergijo na hrano z reakcijo kože, kot je pojav atopijskega dermatitisa (AD), in/ali s prebavnimi težavami,« razloži asist. Tina Vesel, dr. med., specialistka pediatrije, s Službe za alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo na Pediatrični kliniki v UKC Ljubljana. Atopijski dermatitis lahko spremljajo takojšnja reakcija na hrano, koprivnica ali celo anafilaksija.
Po šestih urah ali celo dveh dneh se lahko pojavi tudi poslabšanje AD, zaradi zakasnelega nastanka pordele, srbeče in suhe kože pa starši težje posumijo, katera hrana je povzročila poslabšanje. Pomembno je, da starši ne spregledajo težje alergijske sistemske reakcije, anafilaksije, ki jo poleg običajne koprivnice spremljajo še sprememba obnašanja otroka (miren ali vznemirjen), kašelj, hripavost, občutek ali videz oteženega dihanja, slabost, bruhanje, driska, glavobol, vrtoglavica, izguba zavesti … Pri pojavu anafilaksije namreč šteje vsaka minuta, zato mora biti zdravljenje takojšnje. Pokličemo 112 in otroka namestimo v pravilen položaj (leže z dvignjenimi nogami; če bruha, ga obrnemo na bok; če težko diha, pa lažje sedi), otrok pa mora v čim krajšem času prejeti adrenalin v mišico, temu sledi opazovanje v bolnišnici.
Otroci ne znajo razložiti, kaj se dogaja
Kri na blatu, pogostejše polivanje, pojav bruhanja, driske, trebušnih kolik ali/in stagniranje telesne teže so le nekateri izmed znakov, ki kažejo na prebavne težave, ki se lahko pojavijo zaradi alergije dojenčka na hrano. »Lahko se zgodi tudi, da je dojenčka z alergijo na hrano težavno nahraniti, saj zavrača različno hrano, ne le tiste, na katero je dejansko alergičen,« razlaga sogovornica. Tako kot pri odraslih lahko tudi pri najmlajših hitro spregledamo obliko alergije na hrano, imenovano oralni alergijski sindrom (OAS), kjer ob zaužitju nekaterega surovega sadja, zelenjave, drevesnih oreščkov ali stročnic otroka začneta motiti srbečica in otekanje v predelu ust.
Posebej mlajši otroci tega ne morajo razložiti, zato hrano le izločijo in zavračajo, starši pa nato prehitro presodijo, da otrok te vrstne hrane ni vajen. Resna oblika alergije pri otrocih je tudi tako imenovan eozinofilni ezofagitis, kjer zaradi nastajajoče zožitve požiralnika pride do oteženega požiranja hrane. Otrok v tem primeru hrano dolgo žveči in se jo trudi poplakniti z večjimi količinami tekočine ali pa se mu hrana celo zagozdi v požiralniku.
Alergija na zdravila lahko posnema številne bolezni
»Najpogostejšo alergijsko bolezen otroka, alergijski rinitis, velikokrat starši prepoznajo pri otroku, npr. če otroka ob igri zunaj srbijo oči, začne kihati, smrkati – v tem primeru velikokrat potrdimo alergijo na pelode. Manj prepoznan pa se zdi npr. celoletni rinitis, katerega vzrok je npr. pršica hišnega prahu – v tem primeru se marsikateri starš kar navadi, da ima otrok neprestano odprta usta zaradi slabo prehodnega nosu ali pa pogostost prehladov oziroma nenehen prehlad pripisujejo okužbam,« razlaga asist. Tina Vesel, dr. med.
Po njenih besedah je tudi alergija na zdravila pri otrocih pogosto videti kot koprivnica ali makulopapulozni izpuščaj, vendar pa moramo biti pozorni tudi na manj običajne znake, kot so vročina, slabo počutje, bolečine, bruhanje, nenavadni izpuščaji, vnetje oči in prizadetost različnih organskih sistemov. Alergija na zdravila lahko posnema številne različne bolezni, zato je pomembno, da se v primeru slabšega oziroma nepričakovano boljšega počutja ob uvedbi antibiotikov zglasimo pri izbranem pediatru, ki bo otroka pregledal in presodil o njegovem zdravju. Sogovornica ob tem opozarja, da se moramo naučiti prepoznavati alergijske reakcije pri otrocih in jih obvladovati, o tem pa smo dolžni podučiti tudi samega otroka, vzgojitelje, stare starše … Več informacij na to temo je sicer dostopnih tudi na spletni strani Društva za pomoč otrokom z alergijskimi boleznimi.
V spomladanskem in poletnem času se najpogosteje pojavijo težave zaradi alergije za cvetni prah. Značilni simptomi so kihanje, smrkanje in pekoče oči. Skoraj polovica bolnikov pa čuti tudi srbež v ustih, če uživajo sveže koščičasto sadje, arašide ali oreške. Nekateri kihajo, kadar lupijo krompir ali so izpostavljeni prahu moke, ali jih srbijo roke, če režejo paradižnik. Drugi najpogostejši problem je alergija na pike žuželk, ki se izrazi v velikih srbečih oteklinah na mestih ugrizov žuželk, na primer komarjev, čebel, mušic.
Maj 2016
