Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Tudi od pravilnega nasveta, ki ga dobimo v lekarni (kar se tiče zdravil na recept, pa tudi tistih brez recepta), je v veliki meri odvisno, kako uspešno bo naše zdravljenje. Zdravnik in farmacevt sta tista, ki morata glede na naše težave izbrati oz. nam priporočiti učinkovito zdravilo in nas obenem podučiti, kako ga pravilno uporabljati.

Avtor: Vlasta Žvikart Zaveri, mag. farm.,

 

Navodila za uporabo zdravila, ki jih najdemo v vsaki škatlici, pogostokrat po nepotrebnem prestrašijo bolnika, predvsem podatki o možnih neželenih učinkih. Farmacevt v lekarni nam bo na jasen in razumljiv način predstavil zdravilo, ki nam ga je predpisal zdravnik ali smo ga kupili brez recepta, in opozoril na morebitna tveganja oziroma verjetne neželene učinke. Svetovanje v lekarni je odvisno od tega, ali dvigujemo zdravilo na recept, ali pa smo prišli v lekarno po nasvet zaradi določenih težav, pri katerih bi si radi pomagali sami brez obiska pri zdravniku.

 

Pri zdravilih na recept farmacevti bolnika najprej povprašajo, ali ve, čemu je zdravilo namenjeno. Če vsaj v osnovi vemo, kako zdravilo, ki nam ga je predpisal zdravnik, deluje, bomo tudi lažje razumeli namen in potek pričakovanega zdravljenja. Naslednja pomembna informacija, ki jo farmacevt želi od bolnika, je, ali je ta že seznanjen z uporabo zdravila oz. ga morda že jemlje. Večinoma velja, da zdravila vedno jemljemo ob isti uri, razen če gre za taka, ki jih je treba jemati zgolj po potrebi (npr. pomirjevala, analgetiki, uspavala ipd.). Povečini zdravila jemljemo v času, ko smo budni, in nam zaradi njih ni treba vstajati sredi noči – izjema so npr. antibiotiki, ki jih je treba jemati v rednih časovnih razmakih, na vsake toliko ur (se pravi tudi ponoči). Zaradi tega je treba pred pričetkom terapije izbrati najustreznejši način odmerjanja, da nam ponoči ne bo treba iz postelje ob najbolj neprimernem času. V lekarni nam bodo tudi svetovali, kako zdravilo pravilno jemati glede na obrok hrane, saj ta pomembno vpliva na usodo zaužitega zdravila v organizmu in lahko v končni fazi poveča ali zmanjša njegov učinek. Farmacevti nas bodo prav tako opozorili na posamezne posebnosti pri jemanju zdravila – nekatere farmacevtske oblike je npr. treba vzeti cele, druge pa lahko raztopimo v kozarcu vode. Zdravila s podaljšanim sproščanjem niso primerna za razpolavljanje (četudi imamo težave s požiranjem), saj bi tako spremenili predviden način sproščanja zdravilne učinkovine in s tem tudi njen učinek. Naslednja pomembna informacija, ki jo moramo pridobiti v lekarni, je informacija o tem, koliko časa naj neko zdravilo jemljemo. Jemanje zdravil je specifično, odvisno od diagnoze, ki jo poda zdravnik, in različno od bolnika do bolnika. Zdravnik običajno na receptu označi čas jemanja zdravila (in bolnika z njim seznani že v ordinaciji), nato pa nam tudi farmacevt poda natančno navodilo o časovnem poteku zdravljenja. V primeru, da zdravnik tega na receptu ne označi in nas tudi ne napoti na ponovni pregled, običajno velja, da zdravilo jemljemo do konca, se pravi, dokler ga ne porabimo v celoti. Tako prekratko kot predolgo jemanje zdravila je lahko neučinkovito ali pa celo škodljivo.

 

Farmacevti nas bomo tudi opozorili, če morda v času jemanja zdravila ne bomo smeli upravljati avtomobila in drugih strojev, ker bi to lahko neugodno vplivalo na sposobnost koncentracije za volanom. Takšna zdravila so še posebej nevarna v kombinaciji z alkoholom, saj lahko povzročijo hudo zaspanost in povečajo reakcijski čas. Farmacevta povprašajmo, kdaj lahko ponovno sedemo za volan, ko določeno zdravilo prenehamo jemati. V primeru, da gre pri zdravilu, ki ga bomo začeli jemati, pričakovati neželene učinke, ki se pogosto pojavljajo, čez nekaj dni pa izzvenijo, nas bo farmacevt z njimi ustrezno seznanil in tudi svetoval, kaj storiti v primeru, da se pojavijo. Pogostokrat je treba na začetku jemati le polovični odmerek, ki ga sčasoma (npr. čez teden dni) povečamo. Na splošno je strah pred neželenimi učinki zdravil med ljudmi zelo pogost in veliko bolnikov zaradi tega samovoljno preneha z njihovim jemanjem. Prav vsi opaženi neželeni učinki pri jemanju določenega zdravila morajo biti zabeleženi in navedeni v navodilu za njegovo uporabo, pa četudi so se pojavili zgolj pri enem od več tisoč ljudi, ki so to zdravilo jemali. Na splošno velja, da se delež bolnikov, pri katerih se pojavijo za zdravilo najbolj značilni (t.i. zelo pogosti) neželeni učinki, giblje le okoli 10 odstotkov ali manj.

 

Na nekoliko drugačen način poteka svetovanje v lekarni, če pride bolnik tja s težavo, ki bi jo želel rešiti brez posveta z zdravnikom. Takrat nas farmacevt ali farmacevtski tehnik najprej podrobneje povprašata o naših težavah – kakšne so in koliko časa se že pojavljajo ter ali smo jih že skušali blažiti s kakšnimi zdravili. Pomembno je, da ne glede na to, ali dvigujemo zdravilo na recept ali želimo kupiti pripravek brez recepta, farmacevtu povemo, katera zdravila oz. prehranska dopolnila že jemljemo, saj lahko tako ena kot druga povzročijo vpliv z zdravilom, ki ga bomo začeli jemati. Zelo koristno je, da imamo na listu papirja napisan seznam vseh zdravil in prehranskih dopolnil, ki jih jemljemo, ter ga vedno imamo pri sebi. Bodimo pozorni na to, da se učinkovine, ki jih jemljemo, ne podvajajo. Zaradi tega vedno, če pozabimo, čemu so zdravila, ki jih že imamo doma, namenjena, o tem povprašajmo v lekarni.

 

Zanimivost 

Vedeti moramo, da bodo zdravila ohranila svojo kakovost in učinkovitost le, če jih bomo shranjevali pri primernih pogojih, to je na suhem mestu pri temperaturi do 25 °C. Nekatera med njimi zahtevajo shranjevanje v hladilniku, nikakor pa mesto shranjevanja ne sme biti zamrzovalnik. Vedno jih shranjujmo na mestu, da so otrokom nedosegljiva, in jih uporabljajmo do roka uporabnosti, označenega na dnu embalaže.

 

Zanimivost 

V lekarni nam bodo svetovali, kar se tiče zdravil na recept pa tudi zdravljenja blažjih zdravstvenih težav, kot so: prehlad, gripa, kašelj, želodčne težave, bolečina. Povprašamo lahko tudi za nasvet glede zdravega načina življenja, zdrave prehrane, prehranskih dopolnil, pa tudi npr. glede obvladovanja v našem vsakdanu vse bolj prisotnega stresa. V lekarno pa lahko stopimo tudi, ko želimo kaj več izvedeti o raznih kozmetičnih preparatih, vsakodnevni negi kože, sončenju ipd.

 

Citati 

»Tako prekratko kot predolgo jemanje zdravila je lahko neučinkovito ali pa celo škodljivo.«

 

November, 2010

Ne spreglejte

V Sloveniji vsako leto odkrijejo 1400 novih primerov raka dojk, od tega je 6 do 8 % primarno razsejanega raka. Ta
Preberi več
Dojenje je za dojenčka najboljša izbira Dojenje je za dojenčka najboljša izbira. Za dojenčka materino mleko predstavlja optimalno prehrano, ki
Preberi več
Brez čakanja, s popolno organizacijsko podporo ter v mreži zanesljivih in strokovnih izvajalcev Oguljena fraza, star pregovor, ki smo ga
Preberi več
prepoznajte KVČB
Kronična vnetna črevesna bolezen (KVČB) je imunsko pogojeno vnetje prebavnega trakta. Gre za kronično, napredujočo bolezen, ki ima različno dolga
Preberi več
Revmatoidni artritis je kronična vnetna avtoimunska bolezen, ki prizadene sklepe, vezivno tkivo, mišice in kite. Pojavi se lahko v kateri
Preberi več
Slovenska tiskovna agencija je v sodelovanju s Slovenskim združenjem bolnikov z limfomom in levkemijo (L&L) v maju pripravila spletni dogodek L&L INFO
Preberi več
Sončenje in tudi vsakodnevni vpliv UV žarkov ima pomemben vpliv na zdravje in izgled vaše kože danes in čez  desetletja.
Preberi več
luskavica
Luskavica oziroma psoriaza je kronična vnetna bolezen kože. V nasprotju s prepričanjem nekaterih nikakor ni nalezljiva. Za njo zboli od
Preberi več