Veliko pacientov, predvsem starejših, jemlje sočasno ogromno zdravil. Pogled na polno vrečo, ki jo odnesejo iz lekarne, je nemalokrat naravnost zastrašujoč. Prvo vprašanje, ki se ob tem porodi, je, ali vsa ta zdravila pacientu resnično koristijo, naslednje pa, ali so nenazadnje sploh potrebna? Vedeti moramo, da sočasno s številom predpisanih zdravil narašča možnost pojava njihovih medsebojnih interakcij, kar dostikrat privede do neželenih učinkov. Vprašanje pa je tudi, koliko neporabljenih zdravil konča v smeteh.
Avtor: Vlasta Žvikart Zaveri, mag. farm.
Pogostokrat ljudje naročajo zdravila po telefonu ali pa od zdravnika želijo, da jim predpiše zdravilo, ki je tako dobro pomagalo njihovemu prijatelju ali sosedu. Dostikrat zdravnik nima časa preverjati vseh interakcij za zdravila, ki jih predpiše, ali pa sploh ni seznanjen z zdravili, ki jih je pacientu predpisal nek drug zdravnik. Veliko zdravilnih učinkovin tvori neželene interakcije z drugimi učinkovinami, s hrano ali prehranskimi dopolnili. O interakcijah govorimo, ko pride zaradi sočasnega jemanja dveh ali več zdravil do spremembe učinka nekega zdravila. Ta učinek je lahko zmanjšan ali povečan, lahko se pojavijo novi nepričakovani učinki, za katere pacient pogosto meni, da so posledica jemanja enega od zdravil, zato ga preprosto preneha jemati. Dostikrat so torej neželeni učinki posledica interakcij nekompatibilnih zdravil. Zato v primeru pojava neželenih učinkov obiščimo zdravnika ali farmacevta, da bosta proučila morebitne interakcije. Če so ti učinki posledica interakcij, nam bo zdravnik predpisal drugo kombinacijo zdravil, nikakor pa ni pametno, da zdravila opuščamo samovoljno.
Mehanizmi součinkovanja zdravil so zelo različni. Najpogostejše (in tudi najmanj predvidljive) so interakcije, ko neko zdravilo vpliva na to, kako se bo drugo zdravilo absorbiralo (t.j. prešlo v kri), se porazdelilo po telesu, se presnovilo (najpogosteje se to dogaja v jetrih) in nazadnje iz telesa tudi izločilo. Pri presnovi zdravil sodelujejo presnovni encimi. Za nekatera zdravila pravimo, da so induktorji teh encimov, takrat se bo drugo zdravilo zaradi tega hitreje metaboliziralo in izločilo iz telesa, posledica bo njegov manjši ali pa nezadosten učinek. Lahko pa zdravilo presnovne encime inhibira (zavre). Takrat se bo drugo zdravilo v telesu zadržalo dlje časa, večji pa bo tudi njegov učinek, v skrajnem primeru lahko celo toksičen. Na presnovne encime pa poleg zdravil vplivajo tudi genetika (razlike me rasami), spol in starost pacienta.
Nemogoče je izpostaviti najpomembnejše neželene interakcije med zdravili. V splošnem velja, da imajo starejša zdravila več neželenih interakcij kot novejša. Neželeni učinki zaradi interakcij se ne pojavljajo pri vseh ljudeh v enaki meri, medtem ko je nekdo zanje bolj dovzeten, se pri nekom drugem sploh ne pojavijo, niti pri prekoračenem dnevnem odmerku zdravila. So pa zanje najbolj dovzetni otroci in starostniki.
Najbolj problematično je jemanje zdravil, ki imajo t.i. ozko terapevtsko okno, kar pomeni, da je razpon med učinkovitim in toksičnim odmerkom zelo majhen, ali z drugimi besedami: meja med še učinkovitim in smrtnim odmerkom je zelo ozka. Zdravila z ozkim terapevtskim oknom, pri katerih moramo biti še zlasti pozorni na to, da sočasno z njimi jemljemo čim manj zdravil, ki niso nujna oz. jih ne predpiše zdravnik, so npr. protitumorna zdravila in pa zdravila za antikoagulantno zdravljenje (npr. varfarin, ki tudi sicer velja za eno najbolj problematičnih zdravil, kar se tiče tvorbe neželenih interakcij). Sočasna uporaba nekaterih citostatikov in antikoagulantov lahko privede do nevarnega povečanja učinka slednjih in posledično hudih krvavitev. Do neželenih učinkov lahko privede tudi sočasno jemanje varfarina in nekaterih antibiotikov, sistemskih kortikosteroidov, pripravkov za zdravljenje protina, nekaterih azolnih antimikotikov in antiaritmikov. Seveda pa je pri jemanju omenjenega zdravila (varfarin) treba uživati tudi uravnoteženo prehrano, odsvetovane so večje količine hrane, bogate z vitaminom K (npr. zelena listnata zelenjava, kalčki, jetra, čičerika, soja itd.), saj lahko tudi nepravilna prehrana privede do neželenih interakcij.
Pacienti, ki npr. jemljejo zdravila za zniževanje ravni holesterola in serumskih lipidov, imenovana statini, pogosto tožijo zaradi bolečin v mišicah. Te bolečine so zlasti nevarne, če pacient poleg teh zdravil jemlje tudi zdravila, ki zavirajo presnovne encime za statine. V tem primeru se lahko pojavijo zelo hude bolečine, lahko pride do poškodb mišičnih celic in celo odpovedi ledvic. Zdravila, ki se jim je treba ob jemanju statinov izogibati, so npr. nekateri antibiotiki, nekatera protivirusna zdravila, nekateri antimikotiki idr. Prav tako lahko podobne učinke povzroči uživanje grenivke ali pitje grenivkinega soka, tudi grenivka namreč inhibira encim, ki skrbi za metabolizem statinov.
Če so torej naša zdravila med tistimi, pri katerih je možnost nastanka škodljivih interakcij visoka, se ne zdravimo na lastno pest in ne preskušajmo vseh mogočih receptov, ki ponujajo čudežno ozdravljenje čez noč. Prav tako bodimo v primeru, če jemljemo veliko zdravil na recept, pazljivi in se izogibajmo še dodatnim zdravilom, ne da bi se o smiselnosti njihovega jemanja prej posvetovali z zdravnikom ali s farmacevtom.
Včasih se je pametno vprašati, ali ni ogromno število predpisanih receptov tudi posledica neželenih učinkov in interakcij med že predpisanimi zdravili, kar poskušamo zatreti s še enim novim zdravilom. Tako se začaran krog jemanja zdravil in neželenih učinkov nikoli zares ne neha. Več zdravil kot sočasno jemljemo, večja je možnost, da med njimi pride do neželenih interakcij.
Zanimivost:
Nekatere interakcije so manj pomembne kot druge, mnoge med njimi pa so lahko tudi nevarne. Učinek nekega zdravila se lahko zaradi prisotnosti drugega poveča do tolikšne mere, da postane prvo zdravilo toksično, lahko pa učinka, ki ga želimo, zaradi sočasnega jemanja nekega drugega zdravila sploh ni oziroma ne v zadostni meri, kar je še posebej nevarno pri zdravilih za zdravljenje kroničnih bolezni. Klinično pomembne imenujemo tiste interakcije, pri katerih je treba prilagoditi režim odmerjanja zdravil, sicer se spremeni njihova varnost in učinkovitost. Najnevarnejše klinične interakcije med zdravili označimo kot interakcije tipa X. To so tiste, ki se jim moramo na vsak način izogniti, da naše zdravje ne bo ogroženo.
Zanimivost:
Uživanje grenivke lahko povzroči hude neželene učinke marsikaterih zdravil. Med tista, ob jemanju katerih se grenivki odpovejmo, spadajo: zdravila za zaviranje imunskega odziva pri presaditvah organov, zdravila proti strjevanju krvi, zdravila proti povišanemu holesterolu, kontraceptivi, protirakava zdravila, … Nasprotno pa pripravki iz šentjanževke delujejo kot t.i. induktorji presnovnih encimov zgoraj omenjenih zdravil. Rezultat tega je njihov pospešen metabolizem in tako zdravila, ki jih jemljemo skupaj s pripravki iz šentjanževke, nimajo ustreznega učinka.
Citati:
»V primeru pojava neželenih učinkov obiščimo zdravnika ali farmacevta, ki bosta proučila morebitne interakcije.«
Julij, 2009
