Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Ste kadilec in se vaš dan pogosto začne s skodelico kave ter obveznim jutranjim kašljem? Morda je kašelj postal del vaše jutranje rutine, vendar vse skupaj le ni tako nedolžno. O nadležnem kašlju, vzrokih in posledicah le-tega je spregovorila asist. mag. Irena Šarc, dr. med. spec., z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.

Avtorica: Nika Arsovski

 

Jutranji kašelj je pri kadilcih nekaj običajnega, vendar pa ga ne smemo jemati kot neškodljivega. Na kaj nakazuje jutranji kašelj in zakaj do njega prihaja?

Kajenje je najpogostejši razlog za kronični kašelj, do katerega pride zaradi kroničnega draženja dihalnih poti s cigaretnim dimom. Kadilci kašljajo trikrat pogosteje kot nekadilci, običajno so nanj navajeni in ga pripisujejo kajenju. Če se kašelj pojavlja v večini dni tri mesece v letu, in sicer dve leti zapored, govorimo o kroničnem bronhitisu.

Ali je jutranji kašelj povezan tudi s težkim dihanjem v primeru telesne aktivnosti?

Jutranji kašelj seveda ni značilen le za kadilce, zjutraj kašljajo tudi bolniki s kronično obstruktivno pljučno boleznijo (KOPB) in bolniki z astmo. KOPB je bolezen, za katero je značilna zapora dihal, ki ni v celoti odpravljiva in je v poteku bolezni napredujoča. Astma in KOPB lahko poleg kašlja povzročata tudi težko sapo in druge respiratorne simptome, potrdimo pa ju s testi pljučne funkcije. Kadilci brez KOPB običajno nimajo izrazitejše težke sape med telesnim naporom, če seveda nimajo drugih pridruženih bolezni.

Se kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) pojavlja le pri kadilcih oz. so v nevarnosti tudi druge skupine ljudi?

Najpogostejši dejavniki okolja, ki povzročajo KOPB, so kajenje, huda izpostavljenost prahu in kemikalijam (hlapi, dražljivci, dim) na delovnem mestu ter onesnažen zrak. Po nekaterih podatkih je kar 90 % bolnikov s KOPB kadilcev. Pri gensko pogojenem in prirojenem pomanjkanju alfa1 –antitripsina se lahko bolezen razvije brez izpostavljenosti zunanjim dejavnikom.

Kaj se dogaja z našimi pljuči ob nastanku KOPB?

KOPB povzroča nenormalen vnetni odgovor pljuč na vdihovanje škodljivih dejavnikov iz okolja, cigaretnega dima ali drugih vdihanih dražljivcev. Vnetje sčasoma poškoduje in spreminja normalne strukture v pljučih, pride do nepopravljivih zožitev dihalnih poti, ki bolniku postopoma povzročajo vse več težav.

Kateri znaki poleg samega kašljanja še nakazujejo na KOPB?

Kašelj je najpogostejši simptom, ki ga navedejo bolniki s KOPB, saj kašlja 70 % bolnikov, skoraj polovica vsak dan. Bolniki po navadi tudi gnojno-sluzavo izkašljujejo, značilna pa je tudi težka sapa, ki se sprva pojavi ob težjih telesnih naporih (npr. hoji navkreber), z napredovanjem bolezni pa se stopnja težke sape stopnjuje in se pojavlja ob vse manjših naporih.

S katerimi postopki ugotovite prisotnost KOPB pri pacientu?

Diagnozo potrdimo s preiskavo pljučne funkcije s spirometrijo in izvedbo bronhodilatatornega testa, s katerim izmerimo nepovratno zaporo dihalnih poti.

Koliko ljudi letno zboli za KOPB?

Natančnih podatkov o tem ni, vemo pa, da za KOPB zboli okoli 15–20 % kadilcev. V Sloveniji zaradi KOPB letno umre od 500 do 600 oseb.

Kaj lahko ustavi napredovanje bolezni in kateri so postopki zdravljenja?

Najpomembnejši ukrep, ki vpliva na počasnejše napredovanje bolezni, je opustitev kajenja. Zaradi učinka na upočasnjeno napredovanje bolezni je to posebno pomembno za bolnike z blago in zmerno obliko bolezni. Simptome bolezni zdravimo z zdravili v obliki pršil in vdihovalnikov, ki širijo dihalne poti. Pomembnejšo vlogo pri zdravljenju pridobiva v zadnjih letih tudi pljučna rehabilitacija, ki zmanjšuje simptome, izboljša telesno zmogljivosti ter kakovost življenja. Ena od metod je tudi trajno zdravljenje s kisikom na domu. Uvedemo jo pri bolnikih z napredno obliko KOPB, ki imajo poleg poslabšanj bolezni premajhno vsebnost kisika v arterijski krvi.

Ali KOPB vpliva tudi na druge dele telesa?

Čeprav je osrednja značilnost bolnikov s KOPB predvsem zapora dihal in respiratorni simptomi, imajo številni bolniki tudi druge znake bolezni in značilne pridružene bolezni. Med najpogostejšimi so pridružene srčno-žilne bolezni, podhranjenost s primarno izgubo in disfunkcija skeletnega mišičja, osteoporoza, slabokrvnost in depresija. KOPB predstavlja tudi dodatno tveganje za razvoj pljučnega ter nekaterih drugih rakov.

Lahko jutranji kašelj nakazuje tudi na začetek drugih bolezni, kot je pljučni rak?

Seveda. Posebej pozorni moramo biti na kašelj, ki spremeni svoj značaj ali pa se mu pridruži izkašljevanje krvi, hujšanje ali hripavost. V tem primeru je potreben pregled pri pulmologu in rentgensko slikanje pljuč.

Sprememba nezdravega življenjskega sloga je poseben izziv za vsakega od nas. Opustitev kajenja je najuspešnejši ukrep, s katerim zmanjšamo nevarnost razvoja KOPB, ob že razviti KOPB pa opustitev kajenja upočasni napredovanje bolezni. Bolnikom ob težkem odvajanju svetujemo uporabo zdravil za odvajanje od nikotina ali poskus odvajanja s pomočjo skupine, nekateri bolniki pa poskušajo prenehati tudi s pomočjo akupunkture ali hipnoze.

Januar 2015

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja