Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Če ste se kdaj podali v bolj onesnažene dežele, lahko veste, da brezskrbno dihanje ni samo po sebi umevno. Ste že kdaj pomislili, kakšen zrak dihamo in kaj lahko sami pripomoremo k njegovi boljši kakovosti, da ne bi prihajalo do negativnih posledic za naše zdravje? Zagotovo je zdaj pravi čas, da nekoliko osvetlimo še kako perečo problematiko. Za pomoč smo prosili mag. Simono Uršič, dr. med., spec. higiene in javnega zdravja, z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Avtorica: Katja Štucin

 

Katere so tiste težave in bolezni, ki jih povzroča onesnaženi zrak?

Največjo nevarnost oz. največji izziv za varstvo zraka pri nas predstavljajo delci PM in prizemni ozon. Z ozonom se srečujemo v poletnih mesecih, delci pa predstavljajo problem zlasti v hladnem delu leta, ko se prometu in drugim virom pridružijo še izpusti iz kurišč. Delci vstopajo v telo preko dihal. V dihalih sprožijo oksidativni stres in vnetje, večjo odzivnost dihal, kašelj in oteženo dihanje. Povzročijo poslabšanje obstoječih akutnih in kroničnih bolezni dihal (npr. kronične obstruktivne pljučne bolezni ali astme). Pri dolgotrajni izpostavljenosti kronična vnetna reakcija povzroči trajne okvare pljučnega parenhima oziroma zmanjšanje pljučne funkcije. Izpostavljenost povišanim koncentracijam delcev je povezana z večjo obolevnostjo otrok zaradi astme in dokazano poveča tveganje za nastanek pljučnega raka.

Mediatorji vnetnega/oksidativnega stresa, ki se prične v pljučih, se razširijo v sistemski krvni obtok. Povzročajo in pospešujejo tudi nastanek ateroskleroze. Zaradi stimulacije avtonomnega živčevja v pljučih se poveča delovanje simpatikusa. Posledice v krvi so med drugim večja viskoznost, nastanek krvnih strdkov, zvišan krvni tlak, kar lahko vodi v nastanek možganske kapi. Delci povzročajo motnje srčnega ritma in srčni infarkt.

Najmanjši delci iz dihal vstopajo v kri in potujejo v različna tkiva, organe, kjer tudi povzročajo vnetje. Novejše epidemiološke raziskave nakazujejo, da so tudi nekatere bolezni živčevja in presnovne bolezni povezane z onesnaženostjo zunanjega zraka z delci.

Kakšna je pogostost orisanih bolezni v Sloveniji?

Dolgotrajna stalna izpostavljenost ima značilno večji vpliv na zdravje kot občasna kratkotrajna izpostavljenost višjim vrednostim PM10. V glavnem vse opravljene epidemiološke študije kažejo na povezavo med dolgotrajno izpostavljenostjo delcem in povečano stopnjo umrljivosti za boleznimi srca in ožilja ter dihal.

Učinke kratkotrajne izpostavljenosti trdnim delcem so v pregledanih raziskavah povezali s povečano umrljivostjo otrok in odraslih ter povečano incidenco srčnega infarkta, še zlasti pri ogroženih skupinah prebivalcev, kot so sladkorni bolniki in bolniki s KOPB. Rezultati epidemioloških raziskav kažejo na povezanost med kratkotrajno izpostavljenostjo trdnim delcem ter povečano stopnjo umrljivosti pri bolnikih z že obstoječo pljučno boleznijo. Dolgotrajno izpostavljenost z delci onesnaženemu zunanjemu zraku povezujemo s prezgodnjo umrljivostjo, zvišano incidenco astme pri otrocih, zvišano incidenco pljučnega raka itd.

Na področju epidemiološkega preučevanja vpliva onesnaženega zunanjega zraka na zdravje se sicer srečujemo s številnimi problemi, saj so zdravstvene težave, ki jih povzroča izpostavljenost onesnaženemu zunanjemu zraku nespecifične in je težko dokazati vzročno povezanost z opazovanimi zdravstvenimi izidi.

Politika vedno znova predlaga ukrepe za čist zrak, želijo zmanjšati škodljive emisije iz industrije, prometa, energetskih naprav ter kmetijstva in zmanjšati njihov vpliv na zdravje ljudi in okolje. Kaj se dejansko realizira, naj presodi vsak sam, kaj pa lahko vsak posameznik stori za boljšo kakovost zraka in s tem za svojo kakovost življenja?

Onesnaženemu zraku v praksi ne moremo ubežati. Izognemo se mu lahko samo s premikom v čistejše območje, kar pa je v pogojih vsakdanjega življenja praktično neuresničljivo. V obdobjih povišanega onesnaženja z delci lahko le upoštevamo splošna priporočila za ravnanje ob povišanih koncentracijah delcev, ves čas pa skušajmo s svojim ravnanjem tudi sami doprinesti k zmanjšanju onesnaževanja zraka z delci. V stanovanju znižajmo temperaturo ogrevanja, zamenjajmo trdna goriva s čistejšimi gorivi in energijami, uporabljajmo le takšne kurilne naprave, ki so energetsko visoko učinkovite, poskrbimo za redno čiščenje in vzdrževanje kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav in ne kurimo odpadkov, npr. plastike, gume ali listja. Ob tem namesto lastnega avtomobila uporabljajmo javna prevoza sredstva.

Vedno znova govorimo o onesnaženosti zraka zunaj, manj pozornosti pa morda namenjamo zraku v zaprtih prostorih, torej doma in v službi, kjer preživimo večino časa. Plini, med njimi radon, pa tobačni dim, plesen, nanodelci, itd. so naši veliki sovražniki. Kako se jim lahko najlažje izognemo?

Ukrepi so usmerjeni v zmanjšanje sproščanja onesnaževal in zagotavljanje učinkovitega prezračevanja. Prezračimo prostore za pet do deset minut večkrat na dan, zlasti med in po kuhanju ter po prhanju. Prav tako po uporabi detergentov, čistil, osvežilcev zraka in drugih pripomočkov, ki sproščajo kemikalije v zrak, vedno prezračimo prostore, v zaprtih prostorih ne kadimo, vzdržujmo ustrezno vlažnost v prostorih, redno vzdržujmo plinske naprave, uporabljajmo okolju in zdravju prijazne gradbene materiale ter pohištvo, itd.

Zrak pri nas

Slovenija se – po besedah dr. Janje Turšič iz Sektorja za kakovost zraka na Uradu za meteorologijo – tako z vidika delcev kot ozona uvršča med bolj onesnažene države v Evropski uniji. Kakovost zraka v Sloveniji pa je vsekakor precej boljša kot v državah v razvoju ali v državah s hitro rastočim gospodarstvom, denimo v Indiji ali na Kitajskem.

V preteklosti je bil v Sloveniji največji problem onesnaženost z žveplovim dioksidom. Po izvedenih ukrepih v termoelektrarnah in industriji ter uvedbi goriv z nizko vsebnostjo žvepla težav z žveplovim dioksidom nimamo več. Zdaj so z vidika doseganja skladnosti najbolj problematične čezmerne ravni delcev pozimi in ozona poleti.

»Dopustno število preseganj dnevne mejne vrednosti je preseženo na večini merilnih mest celinske Slovenije. Nižje koncentracije in s tem posledično tudi manjše število preseganj beležimo na Primorskem in na merilnih mestih v celinski Sloveniji, kjer je razvit sistem daljinskega ogrevanja (Velenje). Onesnaženost zraka z ozonom ima v nasprotju z delci izrazit regionalen značaj z velikim vplivom čezmejnega prenosa onesnaževal. Onesnaženost je najvišja na Primorskem, ki je pod večjim vplivom čezmejnega transporta ozona ter njegovih predhodnikov in ima ugodnejše klimatske pogoje za tvorbo ozona z višjimi temperaturami in več sončnega obsevanja,« še pojasnjuje J. Turšič.

Dva poglavitna vzroka za onesnažen zrak pri nas sta promet ter individualna kurišča. Več kot 70 odstotkov vsega onesnaževanja zraka v Sloveniji povzroča poraba fosilnih in biogoriv. »Visoke koncentracije delcev so posledica razširjene uporabe lesne biomase v zastarelih kurilnih napravah gospodinjstev in neugodnih vremenskih razmer v slabo prevetrenih kotlinah in dolinah celinske Slovenije. Majhna kurišča prispevajo več kot 60 odstotkov k skupnim izpustom primarnih delcev, manjših od 10 µm, precej manj pa k izpustom delcev prispevajo še promet, kmetijstvo in industrijski objekti.«

Kaj nam prinaša jesen?

Kakovost zraka se z letnimi časi spreminja, saj je močno odvisna od meteoroloških pogojev.  Preseganja dnevne mejne vrednosti delcev so omejena predvsem na hladni del leta. Takrat so zaradi temperaturnih inverzij in posledično slabe prevetrenosti v kotlinah in dolinah celinske Slovenije meteorološke razmere za razredčevanje izpustov še posebej neugodne. Kakovost zraka je pri nas najboljša v spomladanskem in jesenskem obdobju. Onesnaženost zraka v prihajajočem obdobju bo odvisna od vremenskih razmer. Onesnaženost bo nižja ob nestabilnem vremenu s pogostimi prehodi vremenskih front in višja, če nas čaka daljše obdobje stabilnega vremena z izrazitimi temperaturnimi inverzijami.

 

November 2016

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja