Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) je težava, ki lahko posamezniku popolnoma spremeni kakovost življenja. Nekateri se s simptomi, kot je težka sapa, preprosto sprijaznijo, vendar je težava v tem, da posledično postanejo manj aktivni, vse skupaj pa privede do slabšega načina življenja. Tematiko nam je pomagal osvetliti Marko Bombek, dr. med., spec. interne medicine. Gre namreč za bolezen, ki je po podatkih WHO na četrtem mestu kot vzrok smrti, zato je prav, da o njej spregovorimo in beremo čim večkrat. Morda nam uspe rešiti koga med nami …

Avtorica: Katja Štucin

 

Za začetek je prav, da bralkam in bralcem na kratko opišemo bolezen. Kaj je in s kakšnimi težavami se sooča bolnik. Omenjali smo težko sapo, kakšni pa so drugi simptomi?

KOPB je kratica za kronično obstruktivno pljučno bolezen. Kot že ime pove, je za bolezen značilna neozdravljiva, kronična, napredujoča nepovratna zapora dihalnih poti, ki je posledica dolgotrajnega škodljivega učinka različnih snovi iz okolja, delcev in plinov, najpogosteje cigaretnega dima pri aktivnih pa tudi pasivnih kadilcih. Ob tem je problem lahko še onesnaženje zraka v večjih mestih, določeni poklici z izpostavljenostjo prašnim delcem in plinom.

Gre za posledice vnetnega odziva majhnih dihalnih poti, brazgotinjenje bronhijev, zadebelitev mišične stene bronhijev z zaporo, tudi neposreden razpad pljučnega tkiva in čezmerno aktivnost sluznice z obilno tvorbo sluzi. Kronična zapora dihalnih poti se kaže s težko sapo in dušenjem ob naporu, slabo telesno zmogljivostjo, slabo kondicijo, kašljem, kroničnim izkašljevanjem sluzi, tiščanjem v prsnem košu, sprva ob naporih, v napredovali obliki bolezni pa tudi že v mirovanju. Kajenje je vzrok KOPB v 85 do 90 odstotkih, kar 20 odstotkov vseh kadilcev razvije KOPB. Fascinanten je tudi podatek, da je bolezni KOPB vsaj dvakrat toliko kot sladkorne bolezni, eden največjih problemov KOPB je njena neodkritost in neprepoznavanje.

Neprepoznavanje je torej kljub očitnim znakom še vedno težava, zato je prav, da razširjamo dejstva o KOPB. V reviji ABC zdravje smo že orisali to bolezen, pa vendarle je tematika tako aktualna, da dodatno opozorilo o preventivi ni nikoli odveč. Kajenje je tisto, ki bolezen še spodbudi. Zakaj?

V cigareti je vsaj 4000 škodljivih snovi, ne gre le za katran, nikotin in ogljikov monoksid. Varna, lahka cigareta ne obstaja, obstajajo dejstva. Vsakih 30 sekund na svetu umre nekdo zaradi raka pljuč, če ste ta članek prebrali v denimo petih minutah, je medtem umrlo deset ljudi za rakom na pljučih. Vsaka pokajena cigareta skrajša življenje za 7,5 minut. In ne gre le za rakasta obolenja in KOPB. Kajenje povzroča vse vrste srčno-žilnih bolezni, okvaro dednega materiala, ki ga podarimo otroku za življenje, težave z zanositvijo, impotenco, spontane splave. Kadar smo izpostavljeni drugim škodljivim delcem in plinom, npr. na delovnem mestu, je potrebna dobra in dosledna zaščita, na katero se tudi pogosto pozabi.

V naši reviji smo že osvetlili, kako pomembna je redna telesna vadba, kakšni so še preventivni ukrepi?

Pri bolnikih s KOPB je preventiva izjemnega pomena. Vsako dodatno obolenje ali dodaten dejavnik tveganja lahko bolezen poslabša, zaplete, da lahko težje in dlje poteka. Telesna vadba je pomembna za dobro predihanost, skrb za ohranjanje dihalne muskulature, ojačitev imunskega sistema. Zelo pomembno je redno cepljenje proti gripi in pnevmokokni pljučnici. Ne smemo pozabiti na klasične preventivne ukrepe za izogib okužbam, kot so redna higiena rok in zračenje prostorov, izogibanje stika z obolelimi osebami in smrkavimi vnučki, v epidemičnih zimskih obdobjih se je dobro izogibati javnim mestom, kjer je možnost prenosa okužbe večja.

Že v uvodu zapisana teza, da se posameznik nekako kar sprijazni s simptomi in težave sploh ne rešuje, je lahko pereč problem. Kdaj je vendarle prav, da odide k zdravniku? V kakšnih primerih mora posumiti, da gre za KOPB?

Res je. Neprepoznan bolnik s KOPB praviloma v začetnih stopnjah bolezni nezavedno prilagaja življenje, spreminja pot sprehoda iz težje v lažjo, izogiba se rekreaciji, pogosteje se poslužuje vožnje z dvigalom ali avtomobilom. Prav tako se navadi na kronični stalni ‘kadilski’ kašelj, predvsem ob jutrih, in je vedno znova ‘prehlajen’. Slabo telesno zmogljivost pripiše slabi kondiciji, letom starosti, stresu v službi in pomanjkanju časa. Vsi ti znaki morajo biti prepoznani, še zlasti ko gre za kadilca. Če je prisoten kronični kašelj, kronični izpljunek in ko ne zmoreš več nečesa, kar si nedaleč nazaj še zmogel, je čas za obisk zdravnika.

Katere pa so specifična komorbidna stanja?

KOPB je redko izolirana bolezen, pogosto jo spremljajo še druge kronične bolezni, bodisi zaradi neposrednih posledic same KOPB ali pa zaradi skupnih dejavnikov tveganja, v prvi vrsti kajenja. Že sam KOPB povzroča dušenje, kar bolnika pogosto vodi v depresijo, anksioznost, socialno izolacijo, zaradi slabše zmogljivosti telesno pešajo, kar dodatno oslabi dihalno muskulaturo, sledi spiralni spust v vedno hujše simptome. Od pridruženih komorbidnosti so najpogostejše srčno-žilne bolezni, pljučni rak, pljučna hipertenzija (povišan tlak v pljučnem žilju, ki obremenjuje desno stran srca), osteoporoza, slabokrvnost, depresija in motnje dihanja v spanju.

Kakšno pa je zdravljenje? Glede na to, da je bolezen kronična, torej neozdravljiva, pa lahko vendarle posameznik živi kakovostno življenje, če upošteva napotke zdravnika, kajne?

Zdravljenje in redno jemanje predpisane inhalatorne terapije in pravočasno prepoznavanje poslabšanja bolezni je ključno in izjemnega pomena. Nujno je prenehanje kajenja oziroma dodatnega uničevanja pljuč, prav tako so pomembni vsi ostali preventivni ukrepi. Z rednim jemanjem zdravil, predvsem pa pravilno tehniko jemanja inhalatornih zdravil (t. i. pumpic) poskrbimo, da zdravilo pride na svoje mesto in prijemališče v pljučih. Zdravila so učinkovita, vedno boljša, vdihovalniki in pršilniki prijaznejši za uporabo.

Z redno uporabo zdravil se zmanjšajo ali odpravijo simptomi dušenja, tiščanja v prsih, izboljša se telesna zmogljivost in kakovost življenja, izboljša se pljučna funkcija in prepreči ali upočasni njen nadaljnji upad. V napredovalih oblikah bolezni pride v poštev tudi trajno zdravljenje s kisikom na domu in v zelo skrbno izbranih primerih tudi presaditev pljuč. Kar se prenehanja kajenja tiče, je najučinkovitejša metoda še vedno koš za smeti oziroma najlažje je prenehati s tistim, česar nisi niti začel. Torej, mladina?

 

Oktober 2016

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja