Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Če ne najdete razumnih razlogov, zakaj bi nehali kaditi, vam ga podajamo na tem mestu: KOPB – kronična obstruktivna pljučna bolezen. Vsak četrti kadilec zboli! Bolezni sploh ne prepoznamo takoj. Običajno zdravniki diagnozo postavijo šele pri starejših kadilcih, ki imajo že pomembne težave. Zakaj je temu tako? Kadilci zaradi kašlja ne odidejo k zdravniku, zmanjševanja telesnih zmogljivosti pa dolgo ne zaznajo. Proces namreč poteka počasi. Če imajo bolniki težave s težko sapo, jo pripišejo staranju ali temu, da so slabše telesno pripravljeni. Včasih se težki sapi celo izognejo tako, da spremenijo življenjski slog iz bolj na manj aktivnega. O KOPB nam bo več povedala asist. dr. Sabina Škrgat Kristan, dr. med., specialistka interne medicine in pnevmologije na Kliniki Golnik.

Avtor: Andreja Hergula

 

Stara, a nedvoumna

Za postavitev diagnoze je po besedah dr. Škrgat Kristan nujna preiskava delovanja pljuč – spirometrija. Neboleča, 10-minutna preiskava, stara že več kot 150 let, je namenjena meritvam prostornine zraka v pljučih, ki ga bolnik lahko izdihne po predhodnem maksimalnem vdihu. Istočasno se pomeri tudi hitrost izdiha zraka, ki je pri KOPB zmanjšana. Izdih se podaljša, pretok zraka iz pljuč je upočasnjen, več kot tretjine zraka, ki je v pljučih, pa bolnik sploh ne more izdahniti.

 

Obramba ne zmore

Cigaretni dim, včasih pa tudi druge kemikalije v obliki hlapov, dima, dražljivcev okvarijo obrambne mehanizme pljuč. Ti bi morali pljuča ščititi, a tega ne zmorejo več, zato poškodujejo bronhije in pljučne mešičke (ti so zadolženi za izmenjavo plinov). Posledično se poveča izločanje sluzi in bolniki začno večino dni izkašljevati. Sluz v pljučih zastaja in zato se tam lahko naselijo različne bakterije, ki bolezen poslabšajo. Vnetje zamaši drobne dihalne poti in bolnik s težavo ter počasi izdihne zrak iz pljuč. Z leti bolniki telesno zmorejo vedno manj. Pljučna funkcija prehitro upada. Čez čas pride do nepopravljive spremembe na pljučih, kar povzroči pomanjkanje kisika tudi v stabilnem obdobju bolezni. Bolniki začnejo hujšati, zmanjšuje se mišična masa, pogosto se razvije tudi depresija. Bolnikom se zaradi kajenja lahko pojavi tudi osteoporoza ter bolezni srca in ožilja, ki večkrat povzročijo zelo resno stanje.

 

Cigarete absolutno stran

Zdravljenje v zgodnjem obdobju je naslednje: bolnik mora nujno prenehati s kajenjem. Bolezen se zdravi z zdravili, imenovanimi bronhodilatatorji (bolniki jih vdihujejo in širijo dihalne poti). Nekatera zdravila je treba jemati vsak dan, druga po potrebi ob težavah z dihanjem. Če je pljučna funkcija bolnikov okrnjena za več kot polovico in imajo pogosta poslabšanja bolezni, jim zdravniki predpišejo glukokortikoide, protivnetna zdravila (tudi te bolniki vdihavajo).

 

CO2 v krvi

Če se bolezen hudo poslabša, bolnike zdravijo na intenzivnem oddelku. »Zaradi hude okvare pljuč se v bolnikovi krvi hitro kopiči ogljikov dioksid, zaradi česar postane njihova zavest motena. Ti bolniki so življenjsko ogroženi. V tem primeru bolniku vstavimo v sapnik posebno cevko in bolnika priključimo na aparat za umetno predihavanje pljuč. Bolnik je na intenzivnem oddelku takrat zdravljen več dni, v tem času pa z usmerjenim zdravljenjem skušamo odpraviti vzrok, ki je privedel do tako hudega poslabšanja bolezni. Pri nekaterih bolnikih se izognemo invazivnemu predihavanju z uvedbo neinvazivne mehanske ventilacije. To je prehodna podpora spontanemu dihanju, ki poteka preko obrazu tesne maske,« o težjih bolezenskih stanjih pove asist. dr. Sabina Škrgat Kristan.

 

Kisik 24 ur na dan       

Če bolnikom primanjkuje količina kisika v krvi v času, ko bolezen ni v poslabšanju, ti prejmejo kisik preko koncentratorjev ali prenosnih virov kisika. Bolniki uporabljajo kisik 24 ur dnevno. Tekoči kisik jim omogoča gibanje izven doma (ohranjanje mobilnosti in socialnih stikov je zelo pomembno).

 

Presaditve na Dunaju

Pri nekaterih bolnikih v napredovalih oblikah bolezni je primerno le kirurško zdravljenje bolezni. »Pri nekaterih bolnikih s hudim ujetjem zraka in lokalizirano obliko emfizema prihaja v poštev zmanjševanje prostornine pljuč. Le pri nekaterih bolnikih prihaja v poštev presaditev pljuč. Odločitev o tem sprejme skupina strokovnjakov na Nacionalnem konziliju za presaditev pljuč. Trenutno potekajo presaditve pljuč slovenskim bolnikom na Dunaju,« pravi dr. Škrgat Kristan.

 

Z istimi pljuči več

Če bolnik zmore, je ohranjanje telesne pripravljenosti priporočeno. Znotraj Klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik izvajajo rehabilitacijo pljučnih bolnikov, kjer poteka načrtovana mišična vadba bolnika. Cilj je, da bi bolnik z enako bolnimi pljuči fizično zmogel več. Zaželeno pa je, da bolnik vaje po odpustu iz bolnišnice opravlja tudi doma.

 

Svojci – asistenti in prijatelji

Kako lahko svojci najbolje pomagajo ljubljeni osebi, ki se sooča s KOPB? Po besedah dr. Sabine Škrgat Kristan je pomembno, da tako bolnik kot svojci poznajo naravo bolezni in znajo prepoznati začetek poslabšanja ter vedo, katero zdravilo morajo uporabiti in zakaj. Seznanjeni morajo biti s pomenom opustitve kajenja in poučeni o ravnanju kisika. Bolnika morajo podpirati tudi v socialnem smislu.

 

 

Ste vedeli, da …

… sta rizični skupini, ki lahko zbolita za KOPB, dolgoletni kadilci (ki kadijo vsaj 10 let ali so bivši kadilci) in ljudje, ki so bili masovno izpostavljeni prahu in kemikalijam?

… letenje pri bolnikih s KOPB ni absolutno kontraindicirano? Pri bolnikih, ki imajo predpisan kisik 24 ur dnevno, je treba prilagoditi pretoke kisika med letom. Sicer pa po besedah dr. Škrgat Kristan bolniki glede tega prejmejo zdravniško mnenje.

… naj bi za KOPB zbolelo kar 10 odstotkov svetovnega prebivalstva?

 

Januar 2013

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja