Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

KOPB je kratica za kronično obstruktivno bolezen pljuč. Gre za neozdravljivo bolezen, za katero je značilen slab pretok zraka in posledično kašelj, kratka sapa, izpljunki, itd. Tako je dokaj pogosta bolezen, ki največkrat prizadene kadilce, tako aktivne kot nekdanje, pa tudi pasivne. Prevalenca KOPB v Sloveniji ni znana, se pa ocenjuje na 5 do 8 odstotkov. Podrobnosti nam je orisal prim. mag. Igor Koren, dr. med., specialist interne medicine in pulmologije.

Avtorica: Katja Štucin

 

 

Kajenje je zagotovo eden od poglavitnih razlogov za pojav bolezni pri posamezniku. Zakaj? Kako cigarete škodujejo? Kaj se zgodi oz. dogaja v telesu?

V cigaretnem dimu so številne spojine, med njimi tudi katrani in nikotin. Katrani spremenijo sluznico dihal, da postane bolj suha, neelastična ter razbrazdana in tako dovzetnejša za okužbe in na pojavnost malignomov. Nikotin je tisti, ki povzroča občutek ugodja pri kajenju, na žalost pa vpliva na razvoj bolezni srca in ožilja in arterijsko hipertenzijo. Če poenostavimo, dolgoletni kadilci lahko zbolijo za kroničnim bronhitisom, pljučnim rakom, koronarno boleznijo srca, arterijsko hipertenzijo in za možgansko kapjo.

Kot vidite, je davek za cigaretno naslado hud, nepovraten in neizprosen. Res je, da ne zbolijo vsi kadilci, zagotovo pa vsaj vsak peti. Zamislite si lahko t. i. »rusko ruleto«, revolver s petimi naboji, od katerih je le eden pravi. Le kdo bi si upal nastaviti tak revolver na senco in ga brez strahu sprožiti?

Obolevnost za KOPB tako v svetu kot v Sloveniji narašča. Verjamem, da svojim pacientom svetujete opustitev kajenja. Vas upoštevajo?

Seveda, obolevnost za KOPB v svetu narašča, v nasprotju z boleznimi srca in ožilja, ki počasi upadajo. Svojim pacientom vedno predlagam opustitev kajenja, kajti le s popolnim prenehanjem se napredovanje bolezni upočasni ali celo ustavi. Težave pri odvajanju od kajenja pa so številne. Nekateri bolniki ne zmorejo prenehati kaditi in se raje odločijo za počasen samomor, ovit v naslado cigaretnega dima. To so po navadi kadilci, ki imajo začetno obliko KOPB. Drugi bolniki nimajo podpore v svoji družini. Kljub želji, da se znebijo kadilske razvade, imajo partnerje in prijatelje, ki še naprej kadijo in jih prepričujejo, naj tu in tam potegnejo vsaj kakšen »dim«. Tretja težava bolnikov s KOPB pa je t. i. »minulo delo«. Gre za nekdanje kadilce, ki so kadili več kot 15 let po en zavojček cigaret na dan. Nekateri so tako nehote »prečkali Rubikon«; kumulativna doza strupov, ki so jih inhalirali v svojem življenju, je bila tako visoka, da so dovzetnejši za pljučnega raka in razvoj KOPB kot pa ljudje, ki niso nikoli kadili. Seveda pa me večina bolnikov s hudo obliko KOPB in hudimi zdravstvenimi težavami praviloma uboga in brez pomoči hitro preneha kaditi.

Proaktivna komunikacija med zdravnikom in bolnikom je pri večini kroničnih bolezni ključna za izboljšanje oz. vsaj ne poslabšanje stanja bolnika, tudi pri KOPB. Kakšen pomen ji vi pripisujete?

Imate prav. Zdravniki, vsaj starejši, postajamo tudi dobri psihologi. Hitro spoznamo način razmišljanja bolnikov, njihov pogled na življenje in zmožnost razumevanja težav. Vsakemu posebej se prilagodimo in specifično pojasnimo problematiko. Enim neposredno, črno-belo in preprosto, drugim znanstveno podprto, tretjim pa v rokavicah in okoli ovinka. Namen pa je isti. Vsem razložiti dovolj odločno in tehtno, da kajenje v končni fazi ubija. To je to, kar opozarjajo tudi logotipi na škatlicah cigaret.

Kateri so še možni vzroki, ki povečujejo možnost nastanka bolezni?

V Evropi je glavni vzrok za nastanek za KOPB cigaretni dim. Nekateri menijo, da je ta vpliv kar 80-odstoten. Dodatno vplivajo tudi onesnaženo delovno mesto, genetika oz. dednost, ekonomska in socialna ogroženost, itd. V podsaharski Afriki denimo vpliva na razvoj KOPB kurjava z biomaso; tu obolevajo bolj gospodinje. V ekološko zanemarjenih deželah v Aziji pa smog, ki zapira nebo in generira toplo gredo v večjih urbanih središčih.

Ustrezen življenjski slog je dejstvo oz. nuja. Je pomemben dejavnik tudi hrana, če vzamemo v obzir KOPB?

Za obvladovanje KOPB-ja je pomemben ustrezen življenjski slog. Priporočamo aktivno življenje s hojo v naravi, rednim kolesarjenjem na sobnem kolesu, izogibanje velikim trgovskim centrom v času epidemij viroz in skrbi za psiho-socialno ravnovesje. Pomembno je druženje s prijatelji, kajti mnogi bolniki s KOPB so depresivni in se zapirajo med štiri stene.

Hrana je vedno pomembna, tudi za bolnike s KOPB. Mora biti raznovrstna, z zadovoljivim deležem vlaknin, beljakovin, maščob in vitaminov. Šele v zadnji, terminalni fazi KOPB, ko je zaradi bolezni pljuč motena izmenjava plinov in pride že do zadrževanja ogljikovega dioksida v krvi, priporočamo hrano z nizkim respiratornim količnikom, torej manj ogljikovih hidratov in več maščob.

Zadihanost pri telesni aktivnosti ljudje pripisujejo siceršnji neaktivnosti in pomanjkanju prostega časa za rekreacijo, lahko pa je znak KOPB. Je pomembno, da se ljudje s to boleznijo gibajo, kljub temu da težko dihajo?

Največja značilnost za KOPB je znižana vzdržljivost za dolgotrajni napor. Ta se pojavi že v zgodnji stopnji obolenja. Bolniki s KOPB mislijo, da nimajo kondicije. Pa to največkrat ni res! Pri KOPB gre v bistvu za kronično in potuhnjeno vnetje pljuč. Razpadli proizvodi ob vnetju oz. »gnitju« pljuč se po krvi prenašajo po telesu in škodijo vsem organskim sistemom. Razvijejo se popuščanje srca, osteoporoza, atrofija mišic, poapnenje žil, itd. Takim bolnikom razumljivo ne ustreza telesna aktivnost, ker so ob njej zadihani in se počutijo nelagodno. Raje se odločajo za bolj neaktivno življenje, gledanje TV, reševanje križank in posedanje po lokalih.

Ta pasivnost še dodatno vpliva na atrofijo skeletnih in dihalnih mišic. Tako pulmologi bolnikom s KOPB svetujemo vsakodnevno in dolgotrajno telesno aktivnost. V lepem vremenu hitro hojo s palicami v naravi, pozimi redno telesno vadbo na sobnem kolesu, vsak dan pa jutranje dihalne vaje. Le tako se doseže upočasnitev napredovanja bolezni, zviša se osnovna kondicija in dvigne se razpoloženjsko stanje.

Obstajajo tudi individualno prilagojene vadbe z namenom povečanja mišične zmogljivosti, moči in boljše funkcionalne aktivnosti bolnika. Kako potekajo?

Nekoč so bile pri rehabilitaciji pljučnih bolnikov v ospredju razne inhalatorne terapije z zdravilnimi aerosoli. Na srečo so te neučinkovite tehnike v večini zdravilišč že preživete.

Ves trud je zadnje desetletje uperjen v krepitev skeletnih in dihalnih mišic ter socialno ozaveščanje bolnikov s KOPB. Slednji nimajo enake začetne kondicije oz. niso enako vzdržljivi pri obremenitvi. Vsak posameznik se na začetku rehabilitacije testira s preiskavami pljučne funkcije in z obremenitvijo na sobnem kolesu. Stopnja oz. moč treninga se prilagodi individualno, glede na doseženo srčno frekvenco, ki naj ne bi presegala 80 odstotkov njegove maksimalne. Ob tem se upoštevajo normativi glede na spol, bolnikovo starost, težo in višino.

Kako se pravzaprav izvaja zdravljenje posameznega bolnika? Kaj vse vključuje?

Bolnike s KOPB zdravimo na treh segmentih. Svetujemo zdrav življenjski slog v čistem okolju brez aktivnega in/ali pasivnega kajenja. Na drugi strani so izrazito pomembna zdravila, ki upočasnijo napredovanje bolezni. Največkrat so to pršila ali vdihovalniki, ki se dovajajo neposredno v pljuča. Te učinkovine širijo dihalna pota oz. bronhije tako, da se lažje vdihne in izdihne zrak iz pljuč. Tretji pristop pa je že opisan v prejšnjih odgovorih; gre za trajno krepitev dihalnih in skeletnih mišic. Ta pristop je zadnja leta vse bolj aktualen in dodatno prispeva k izboljšanju bolezenskega stanja.

Kje lahko bolniki pridobijo znanje o terapiji in pravilni uporabi vdihovalnikov?

Znanje pridobijo pri osebnem pulmologu, ki uvede terapijo. Vdihovalniki in pršila so dokaj preprosti, vendar je njihova specifičnost splošni populaciji neznana. Zato je potrebna demonstracija pripomočka v »živo«. Zdravnik ob predpisu pripomočka pokaže tehniko inhalacije. Bolnik mora to tehniko pred zdravnikom ponoviti.

Zadnji dve leti so pri nekaterih pulmologih organizirane šole KOPB za majhne skupine bolnikov.

 

December 2015

Ne spreglejte

Rak dojke najprej zaseva po limfnih poteh v priležne pazdušne bezgavke. Do tega stadija gre za zgodnjega raka dojk in
Preberi več
Ste že kdaj utrpeli poškodbo kolena, kateri je sledila rehabilitacija? Ste imeli morda občutek, da vam rehabilitacija ni pomagala in
Preberi več
Stenska klimatska naprava MSZ-AY je najnovejši model v seriji stenskih klimatskih naprav MITSUBISHI ELECTRIC. Posebnost tega modela so bela matirana
Preberi več
Sladkorna bolezen lahko povzroča okvaro različnih organov in ena izmed njenih pogostih »žrtev« je tudi oko. Previsoke ravni sladkorja v
Preberi več
Luskavica je imunsko pogojena, kronična, vnetna bolezen. Na koži se kaže z značilnimi vnetimi in luščečimi plaki, gre pa za
Preberi več
FreeStyle LibreLink je zelo uporabna aplikacija, ki sladkornemu bolniku prikazuje čas v ciljnem območju, padce sladkorja in dnevne vzorce. Z
Preberi več
Zlomljeno zapestje - kaj pa zdaj? Morda ste že sami kdaj občutili bolečino po zlomu ali pa ste bili temu
Preberi več
Rak jajčnikov je po pogostosti v Sloveniji sedmi najpogostejši rak med ženskami. Bolezen se v zgodnjem stadiju le redko izrazi
Preberi več