Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Kašelj, kratka sapa, izpljunki so lahko posledica kronične obstruktivne pljučne bolezni. Najpogostejši vzrok za njen nastanek je kajenje. Gre za manj prepoznano bolezen, za katero pa se predvideva, da se bo v nekaj letih prebila na tretje mesto povzročiteljev smrti. Svetovni dan te kronične bolezni, 19. novembra, je še kako pomemben za ozaveščanje javnosti, mi pa smo v ta namen za pogovor prosili prim. mag. Igorja Korena, dr. med., specialista interne medicine in pulmologije.

Avtorica: Katja Štucin

 

V uvodu smo omenili, da je kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) manj prepoznana pa vendarle zelo pogosta bolezen. Koliko Slovencev letno v povprečju zboli in koliko jih umre?

Koliko bolnikov ima v Sloveniji KOPB, ni poznano, predvideva pa se, da ima to bolezen od pet do osem odstotkov ljudi, kar pomeni 100 000 do 160 000 Slovencev. Pri nas zaradi posledic KOPB vsako leto umre okoli šeststo ljudi. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je KOPB trenutno na četrtem mestu kot vzrok smrti. Pogostost obolevanja za KOPB v svetu narašča, medtem ko druge bolezni, kot npr. obolenja srca in ožilja ter cerebro-vaskularne bolezni, upadajo.

Je pogostost bolezni odvisna od spola in starosti?

KOPB s starostjo narašča, kar je logično. Starejši ljudje so dlje na svetu in so dlje časa izpostavljeni onesnaženemu zraku v njihovem bivalnem okolju, onesnaženosti na delovnem mestu oziroma so imeli možnost dlje časa kaditi. Tudi vpliv pasivnega kajenja sčasoma narašča.

Za KOPB zboli več moških kot žensk. To je verjetno posledica zgodnjih povojnih časov, ko je bilo kajenje v modi in skoraj ni bilo »omikanega« človeka, ki ni kadil. Kadili so igralci v filmih, »tovariši« na sestankih delavskih svetov, poslanci v republiškem parlamentu kot tudi »miličniki« pri urejanju prometa. Ta epidemija kajenja je pustila posledice na trenutno generacijo med 40. in 70. letom. Ker so takrat pri kajenju prednjačili moški, danes več moških boleha za KOPB. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja pa so se ženske začele emancipirati v vseh pogledih. Kmalu so tudi s kajenjem številčno prehitele moške kadilce. Njihova pokora za stare grehe šele prihaja. V zadnjih letih opažamo strmo rast pogostosti KOPB pri ženskah, medtem ko se pri moških ta incidenca umirja.

Kaj sploh je KOPB in kakšni so simptomi?

V bistvu gre za neozdravljivo in napredujočo bolezen, kjer je prizadeta funkcija pljuč. Kot nam je znano, so pljuča pomemben organ za izmenjavo plinov med vdihanim zrakom in krvjo. V kri dovajajo kisik, iz krvi pa odvajajo ogljikov dioksid. Kadar gre za hudo obliko KOPB, postanejo bolniki hipoksemični (imajo v krvi premalo kisika) in/ali hiperkapnični (imajo v krvi preveč ogljikovega dioksida). Zaradi tega težko dihajo, ne zmorejo nobenih večjih obremenitev, pešajo in se hitreje starajo. Pri KOPB se v bronhijih in pljučih sproži kronični vnetni odgovor na onesnaženo okolje oziroma zrak, ki ga vdihavajo. Glavni simptomi KOPB so naduha ali zadihanost pri naporu, kronični kašelj in izkašljevanje sluzi.

Kot glavni vzrok zagotovo velja izpostaviti kajenje. Kateri pa so še drugi vzroki?

Kajenje je vsekakor glavni in najpomembnejši vzrok za nastanek KOPB. Za kroničnim bronhitisom oziroma KOPB zboli kar dvajset odstotkov kadilcev. Torej vsak peti kadilec zboli za to zahrbtno in dolgotrajno boleznijo. Pri nastanku KOPB je pomembna kumulativna obremenitev s kajenjem, tako v letih kajenja kot tudi v številu pokajenih cigaret na dan. Stroka meni, da je enaka obremenitev za pljuča, če npr. nekdo kadi deset let dvajset cigaret na dan kot drugi, ki kadi pet let štirideset cigaret na dan. Kadilce obremenitev s cigaretnim dimom spremlja in zaznamuje za vse življenje, tudi če prenehajo kaditi; veliko jih pride prvič k pulmologu zaradi KOPB petnajst do petindvajset let po prekinitvi kajenja.

Drugi vzroki za nastanek KOPB so, predvsem v nerazvitem svetu, kuhanje in ogrevanje z biomaso na odprtih ognjiščih. Zanimivo je, da tam zbolevajo predvsem gospodinje.

Na KOPB vpliva tudi onesnaženo okolje. V kitajskih velemestih, prekritih z oblaki smoga, kjer so ob hitri gospodarski rasti pozabili na ekologijo, vedno več ljudi zboleva za KOPB. Ni redko videti policistov in uličnih prodajalcev, opremljenih z zaščitnimi maskami. Tudi določena delovna mesta, kjer je delovno okolje onesnaženo, vplivajo na razvoj kroničnega bronhitisa oziroma KOPB. To so dela v kovačijah, livarnah, cinkarnah, rudnikih, brusilnicah, itd.

Težko sapo, ki se sprva pojavlja le med telesnim naporom, bolniki največkrat pripišejo slabi telesni pripravljenosti. Prav tako posamezniki, ki redno kašljajo, temu ne namenijo dovolj pozornosti, da bi se odpravili k zdravniku. Ob tem najbrž obstaja še zadržek bolnika, da bi o omenjenih težavah spregovoril z zdravnikom, ker se zaveda, da bi se moral odpovedati denimo kajenju. Ali se tako KOPB velikokrat diagnosticira zelo pozno?

Točno tako, KOPB se diagnosticira praviloma (pre)pozno. Bolniki pridejo na pomoč k pulmologom povprečno pet do deset let po začetku simptomov. Bolniki na začetni stopnji KOPB mislijo, da so sicer zdravi in da so vsi simptomi, ki jih opažajo, del običajnega staranja. Zadihanost pripisujejo telesni neaktivnosti in pomanjkanju prostega časa za rekreacijo. Kronični kašelj dojemajo kot nekaj običajnega, čeprav vemo, da se kašlja redko in po navadi le ob okužbi dihal ali če se nam kaj zaleti. Kajenje pa jemljejo kot del življenjskega sloga in ne razvade.

Kako pravzaprav zdravnik potrdi to bolezen? Kakšne preiskave opravi?

Pri obravnavi bolnika, za katerega sumimo, da ima KOPB, vedno preverimo, ali je (bil) dolgoletni kadilec, ki kadi (je kadil) vsaj deset let, je starejši od 40 let ali če je bil na delovnem mestu izpostavljen prahu in kemikalijam. Takim bolnikom opravimo spirometrijo. To je preiskava pljučne funkcije, ko pri bolnikih izmerimo pljučno kapaciteto in zmožnost izpiha zraka iz pljuč v čim krajšem času. Ta preiskava je dostopna pri vseh pulmologih po državi in tudi pri nekaterih osebnih zdravnikih, ki imajo referenčne ambulante za pljučne bolezni.

Če spirometrija pokaže upočasnjen izpih iz pljuč (obstrukcijo), z veliko verjetnostjo govorimo o KOPB. Po navadi takim bolnikom damo testno inhalirati zdravila, ki hitro razširijo bronhije. Če se pljučna funkcija bistveno ne popravi, je diagnoza KOPB na dlani.

Namen spirometrije je torej določitev diagnoze in stopnje te bolezni. Glede na slednjo pa zdravnik predpiše ustrezno zdravljenje. Kakšne so možnosti in kako le-to poteka?

Tako je. Spirometrija je poleg anamneze in klinične slike pika na i za postavitev diagnoze KOPB. S spirometrijo moramo zaznati upor pri izdihu (obstrukcijo), ki mora biti odporna na določena zdravila, ki širijo bronhije (bronhodilatatorje). Obstajajo smernice za diagnostiko in oceno stopnje KOPB in terapevtski pristopi za posamezno stopnjo obolenja. Opisane so v t. i. smernicah GOLD (Global Initiative for Chronic Obstructive Lung Disease). Če povzamem res čisto na kratko, poznamo KOPB stopnje A, B, C in D. Pljučna funkcija je najbolj upadla pri stopnji D in najmanj pri stopnji A. Zanimivo pa je, da je največja umrljivost bolnikov s KOPB pri stopnjah B in D. Za stopnjo D je logično, za stopnjo B pa ne. Ti bolniki imajo dokaj dobro funkcijo pljuč, spremljajo pa jih še dodatna obolenja, ki prispevajo k obolevnosti. Ta obolenja so: astma, popuščanje srca, koronarna obolenja, kronični rinitis z obstruktivno apnejo v spanju, bronhiektazije, debelost, itd.

Mnogi posamezniki se zaradi težav, ki jih povzroča KOPB, povsem prenehajo gibati. Kakšna je sicer kakovost življenja omenjenih bolnikov? Se v vsakdanjem življenju soočajo s številnimi ovirami?

Res je, pri gibanju se bolniki s KOPB počutijo neudobno, kašljajo in težje dihajo. Zato se navadijo bolj sedečega življenja z malo gibanja. V pljučih bolnikov s KOPB je stalno prisotno vnetje. Zaradi vnetja se v krvotok izločajo določeni mediatorji in razpadli produkti pljučnih celic. Te snovi preplavljajo celo telo in vplivajo na obolenja srca in ožilja, na propad in atrofijo mišic nog ter rok, na redčenje kosti z nastankom osteoporoze, itd. Pasivno, sedeče življenje bolnikov s KOPB in atrofija mišičja povzročata upad telesne vzdržljivosti na napor oziroma delo. Začaran krog vodi v napredovanje bolezni in smrt.

Bolezen ni ozdravljiva, lahko pa se preprečuje njeno napredovanje. Kaj lahko oziroma mora bolnik storiti za to, da ne pride do tiste hude stopnje, ko mora uporabljati aparat, koncentrator kisika, s pomočjo katerega potem preko PVC-cevke in nastavka za nos večino dneva vdihava obogateni zrak?

Glavna je preventiva in to že pri starših in njihovem zgledu. Kakšen zgled so starši, ki kadijo, so telesno neaktivni in brez hobijev? Vsak bolnik, ki ima postavljeno diagnozo KOPB, mora obvezno prenehati kaditi in se izogibati situacijam, kjer prihaja v stik s cigaretnim dimom oz. t. i. pasivnim kajenjem. Bolnikom s KOPB svetujemo telesno vadbo. Vsak dan hojo v naravi, po možnosti lahek tek, poleti kolesarjenje, itd. Pozimi, ko se dnevi skrajšajo in se zaradi mraza lahko pojavijo okužbe dihal, pa vsaj trening na sobnem kolesu. Namen je trenirati mišice nog, rok in prepone. S tem se upočasni atrofija mišičja in izboljša kakovost življenja in podaljša preživetje. Nujna je uporaba zdravil, ki jih je predpisal zdravnik. V času viroz se je treba izogibati večjih nakupovalnih središč, kjer hitro pride do okužbe.

Zelo pomembna je tudi socialna reinkarnacija; postanite družabni, družite se s prijatelji, hodite na izlete, lotite se hobijev, itd. Pa še nekaj, vsak bolnik s KOPB bi moral vsaj enkrat iti na pregled srca. KOPB in obolenja srca potekata z roko v roki. Obe obolenji skupaj, če nista prepoznani, višata stopnjo obolevnosti in umrljivosti.

 

Najznačilnejši bolnik s KOPB potoži zdravniku:

  • star sem 40 let, ampak se počutim, kot da bi jih imel 60;
  • več kot deset let sem pokadil (kadim) zavojček cigaret dnevno;
  • včasih sem se v prostem času rad povzpel na bližnji hrib, zdaj pa vsaj enkrat počivam pri hoji v tretje nadstropje;
  • večkrat kašljam in imam bronhitise, občasno izkašljujem belo ali sivo sluz in zaznavam piskanje v pljučih;
  • ob slabem vremenu, na mrazu in v megli se mi stanje še poslabša.

 

Oktober 2015