Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Povzročitelji bolezni dihal, to so virusi in bakterije, sprožijo niz bolezenskih dogodkov, ki se lahko razvijejo v akutno ali kronično obliko bolezni ali pride le do zapore dihalnih poti. Med najpogostejše vzroke za zaporo dihalnih poti sodi tudi kronična obstruktivna pljučna bolezen. O nevarnih okužbah dihal pri kroničnih pljučnih bolnikih smo se pogovarjali z Dušanko Vidovič, dr. med., predstojnico Oddelka za pljučne bolezni pri UKC Maribor.

Avtorica: Vesna Vilčnik

Kakšno je trenutno stanje na Oddelku za pljučne bolezni na Pohorju, kjer ste predstojnica?

Pulmologija je stroka, ki je v tem stoletju doživela veliko sprememb. Po odkritju učinkovitih protituberkuloznih zdravil je tuberkuloza postala pri nas redka bolezen, zato pa v zadnjem času med starejšimi bolniki narašča število obolelih za pljučnim rakom in kroničnih pljučnih bolnikov, med mlajšimi so v ospredju astma in akutne okužbe dihal, pljučnice.

Kaj je kronična obstruktivna pljučna bolezen?

Kronična obstruktivna pljučna bolezen je obolenje pljuč (KOPB), za katero je značilen kronično slab pretok zraka v dihalnih poteh. KOPB je kronično obolenje dihal. Za bolezen so značilni kratka sapa, kroničen kašelj ter povečano nastajanje sluzi in izpljunkov. Zaradi sprememb v sami sluznici v velikih sapnicah nastaja veliko sluzi, ki jo bolnik vsak dan izkašljuje. Glavni simptomi so zasoplost, kronični kašelj in povečano nastajanje sluzi in izpljunkov. Najpogostejši vzrok za kronično obstruktivno pljučno bolezen je kajenje.

Kateri so poleg kajenja še vzroki za bolezen?

Poleg kajenja so vzroki za to bolezen še dedna nagnjenost, onesnaženost zraka, poklic, pri katerem ima oseba neposreden stik z onesnaženim zrakom ali je izpostavljena kemikalijam. Je pa res kajenje daleč najpogostejši vzrok obolevanja za to boleznijo, zboli namreč kar 20 odstotkov kadilcev. Problem pri kajenju je, da cigaretni dim škoduje vsem delom pljuč in poškoduje tudi male dihalne poti. Najprej se zaradi sprememb v sluznici razvije kronični bronhitis, tudi bronhiolitis, ko začnejo propadati pljučni mešički, med njimi pa nastajajo votlinice – prostori, napolnjeni z zrakom, in govorimo o emfizemu. Spremembe na pljučih so žal trajne. V zadnji fazi bolezni začnejo propadati mišice, bolnik hujša in postane nemočen.

Katere so spremljajoče težave bolnikov s kroničnim obolenjem dihal?

Kronični kašelj je prvi spremljevalec te bolezni. Bolnik kašlja predvsem zjutraj, pa tudi čez dan. Kadilci nekako sprejmejo kašelj kot del kajenja, neki neprijeten stranski učinek, in se pogosto sploh ne ukvarjajo z njim. Kašelj pogosto spremljajo tudi izpljunki, ki večine kadilcev sprva ne vznemirjajo. Žal vse preveč kadilcev podcenjuje te simptome. K zdravniku ne gredo, ker pričakujejo, da jim bo svetoval prenehanje kajenja. Tako še naprej prenašajo spremljajoče tegobe, vključno s težko sapo, ki jim iz leta v leto bolj greni življenje, na koncu celo pri mirovanju. Pogosto obiščejo zdravnika, ko je bolezen že zelo napredovala in jim težko pomagamo.

Pri kronični bolezni dihal vsaka okužba pomeni precej hudo poslabšanje pljučne bolezni. Bolj podvrženi okužbam pa so najbrž tisti bolniki, ki so manj na svežem zraku in manj telesno dejavni?

Osebam s kroničnim obolenjem pljuč predpisujemo redno telesno dejavnost, saj že zmerna telesna vadba izboljša pljučno funkcijo in telesno zmogljivost. Žal pa so osebe s to boleznijo vedno manj aktivne, s tem tudi vedno manj na svežem zraku in tako vse bolj podvržene okužbam. Kroničnim pljučnim bolnikom svetujemo, naj se izogibajo zaprtih javnih prostorov, še posebno v času epidemij viroz. Okužbe, tako bakterijske kot virusne, lahko resno poslabšajo pljučno bolezen.

Nam lahko poveste nekaj več o virusnih okužbah dihal? Kako se zaščititi?

Značilne virusne okužbe dihal so prehlad, vnetje srednjega ušesa, vnetje glasilk, bronhitis. Značilni bakterijski okužbi dihal sta angina in pljučnica. Pogost je tudi virus gripe, ki se pojavlja predvsem v zimskih mesecih. Gripa običajno poteka v obliki večjih ali manjših epidemij ali celo pandemij. Začne se nenadoma, spremlja jo visoka vročina, bolečine v mišicah in glavobol. Okrepi se kašelj in to je za kronične pljučne bolnike seveda zelo slabo. Sicer je pri virusnih okužbah dihal glavno vstopno mesto nos, lahko pa so tudi oči. Virusi se razmnožujejo v zadnjem delu nosu in v žrelnicah. Okužimo se neposredno s prenosom izločkov zgornjih dihal obolelega na kožo in sluznice, virus se prenaša tudi v stiku z okuženimi predmeti ter s kašljanjem in kihanjem. Za zaščito priporočamo redno letno cepljenje proti gripi. S cepljenjem preprečujemo prenašanje gripe na druge ljudi, zato je pomembno, da se cepi čim več ljudi, predvsem pa tisti, ki živijo z ostarelimi in bolehnimi svojci.

Kaj pa bakterijske okužbe dihal? Ali drži, da prepogosta uporaba antibiotikov povečuje odpornost bakterij?

Značilni bakterijski okužbi dihal sta angina in pljučnica. Angina je bakterijsko vnetje tonzil, najpogostejši povzročitelj gnojne angine pa je Streptococcus pyogenes, ki se prenaša s tesnim stikom. Najpogostejši povzročitelji pljučnice so pnevmokoki, zato je uvedba antibiotika nujna. Bakterijska obolenja se kažejo z gnojnim izpljunkom ali izcedkom iz nosu ter močno povišano telesno temperaturo. Pomembno je, da oseba jemlje antibiotike le v primeru, če gre za dokazano bakterijsko okužbo, saj prepogosta uporaba antibiotikov povečuje odpornost bakterij.

Omenjate različne bakterije. Je za bolnike s kronično okužbo dihal priporočljivo cepljenje proti pnevmokoku. Zakaj?

Pnevmokok je med najpogostejšimi povzročitelji bakterijskih okužb. Pnevmokoke pogosto najdemo v žrelu ali nosu zdravih ljudi. Prenašajo se kapljično, torej s kihanjem in kašljanjem. Bolezni, ki so povzročene s pnevmokoki, običajno zdravimo z  antibiotiki. Takšno zdravljenje je, če je pravočasno, tudi uspešno. Zadnja leta pa je vedno več pnevmokokov odpornih proti antibiotikom, kar predstavlja resen problem. Tako ima vedno večji pomen preprečevanje pnevmokoknih okužb. Cepljenje je najzanesljivejši način, s katerim preprečimo pnevmokokno okužbo. Kadar bolnik s kronično okužbo dihal preboleva virusno ali bakterijsko okužbo, se pri njem takoj pokaže poslabšanje bolezni. Pojavi se oteženo dihanje in izrazitejše izkašljevanje. Pri bolnikih, ki imajo pljučno funkcijo že pomembno zmanjšano, pride v takih primerih do pomanjkanja kisika v krvi. Take bolnike zdravimo v bolnišnici.

Kaj pa cepljenje proti gripi? Običajno se zelo priporoča še posebno kroničnim bolnikom, starejšim od 65 let. Zakaj prav tej skupini?

Gripa predstavlja veliko grožnjo za javno zdravje in ima velik vpliv na obolevnost in umrljivost. Bolezen pri mladih bolnikih brez kroničnih bolezni večinoma poteka kot nekajdnevno vročinsko stanje z respiratorno simptomatiko in bolečinami v mišicah in sklepih. Pri bolnikih s kroničnimi boleznimi pa bolezen lahko poteka s težjo klinično sliko s pogostimi zapleti in višjo smrtnostjo. Hkrati s cepljenjem proti gripi je pri starejših osebah in kroničnih bolnikih priporočljivo opraviti tudi cepljenje proti pnevmokoknim okužbam. Namen tega cepljenja je zaščititi starejše osebe in bolnike s kroničnimi obolenji in stanji, pri katerih obstaja večje tveganje za invazivni potek pnevmokokne okužbe.

Je cepljenje proti okužbam s pnevmokokom in virusom influence brezplačno?

Cepljenje proti gripi se običajno začne v pozni jeseni oziroma v prvih zimskih mesecih.  Kolikor vem, stane cepljenje proti gripi 12 evrov. Več informacij o cepljenju si lahko zainteresirani preberejo na spletnih straneh Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Cepljenje proti virusu gripe

Virusi gripe se stalno spreminjajo, zato se spreminja tudi cepivo, ki je vsako leto pripravljeno tako, da ščiti proti virusom, ki bodo predvidoma krožili v prihajajoči sezoni. Zaščita se vzpostavi približno dva tedna po cepljenju in traja več mesecev, postopoma upada in je po enem letu lahko že prenizka. Cepiti se je treba vsako leto z enim odmerkom cepiva. Uspešnost cepiva je odvisna predvsem od starosti in imunske sposobnosti prejemnika cepiva ter od podobnosti virusov, ki krožijo, s tistimi, ki jih pokrije cepivo. Podatki vsakoletnih študij kažejo, da cepivo prepreči gripo pri 50 do 90 odstotkih zdravih odraslih, mlajših od 65 let, in prepreči hospitalizacijo zaradi pljučnice in gripe pri 30 do 70 odstotkih cepljenih starejših oseb in kroničnih bolnikov. Prijave neželenih učinkov po cepljenju proti gripi v Sloveniji so redke, če upoštevamo število razdeljenih odmerkov cepiva. Večinoma gre za lokalne reakcije na mestu cepljenja (rdečina, bolečina, oteklina), povišano telesno temperaturo, slabost, utrujenost in glavobol. Neželeni učinki so blagi in minejo brez posledic (Vir: NIJZ).

 

December 2017

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja