Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Spanje ima številne blagodejne učinke na naše zdravje in vitalnost, njegovo pomanjkanje pa lahko vodi v dnevno utrujenost in različna bolezenska stanja. Najpogostejša motnja spanja oziroma motnja dihanja v spanju je še vedno smrčanje, s katerim se sooča približno štirideset odstotkov moških in dvajset odstotkov žensk. Smrčanje samo po sebi ni bolezen, je le zvočni pojav, ki pri posameznikih nastaja v žrelu med spanjem. Pri odpravljanju težave si lahko pomagamo sami, pri hujših oblikah pa bo potreben obisk pri specialistu, kot poudarja tudi naš sogovornik, dr. sc. Igor Fajdiga, dr. med., spec. otorinolaringolog, ki se že več kot deset let ukvarja s preučevanjem in z zdravljenjem smrčanja ter motenj dihanja.

Avtorica: Alja Gogala

 

Kaj povzroča smrčanje?

Neposredni vzrok za smrčanje je ožina v zgornji dihalni poti, in sicer za mehkim nebom, kar so dokazale tudi številne študije. Čeprav je možno, da zvok smrčanja proizvajajo tudi druge strukture v žrelu, je mehko nebo tista »membrana« zvočnika, ki je odgovorna za trušč. Ob tem je treba poudariti, da je sicer smrčanje najglasnejša posledica te ožine, najpomembnejša pa je oteženo dihanje in z njim povezano slabo spanje in utrujenost preko dneva, ki se ga večina »smrčačev« niti ne zaveda.

 

Kdo je za težavo najbolj dovzeten?

Za smrčanje so najbolj dovzetni vsi, pri katerih se lahko pojavi ožina za mehkim nebom. Mednje sodijo ljudje s prekomerno telesno težo, ki imajo v celoti ožje žrelo, starejši ljudje, pri katerih z leti napetost mišic popušča in nebo pade globoko za (ožino) za jezikom in tako zapre dihalno pot, ter odrasli in otroci, ki imajo velike mandlje in žrelnico, ti pa so na isti višini kot mehko nebo. Za smrčanje so dovzetni tudi vsi posamezniki, ki spijo na hrbtu, pri čemer mehko nebo pade nazaj in zoži prostor za njim. Zato je smrčanje navadno tišje, kadar spimo na boku ali trebuhu. Smrčanje lahko poslabša tudi pitje alkohola pred spanjem, pa tudi spanje po hudi utrujenosti, ki ima za posledico globoko sprostitev mišic.

 

Kako lahko težavo odpravimo sami?

Med vzroki je naštetih tudi nekaj sprememb, ki jih lahko naredimo sami. Mednje sodi hujšanje, ki edino resnično pomaga, pa tudi telovadba, spanje na boku ali trebuhu, izogibanje alkoholu in uspavalom ter preveliki utrujenosti. V trgovinah in na spletu ponujajo številne pripomočke in zdravila, ki naj bi imela edinstven in poveličevani učinek. Če komu pomagajo, toliko bolje, sicer pa zdravljenje razdelimo na nekirurško in kirurško. Med nekirurško zdravljenje se uvršča uporaba ustnih pripomočkov (angl. oral appliances), ki so pravzaprav nekakšni »ščitniki« za zobe in so podobni ščitnikom, ki jih uporabljajo športniki, oziroma protezam, v katere zagrizemo. Narejeni so tako, da potisnejo spodnjo čeljust nekoliko naprej in s tem povečajo prostor za jezikom. Seveda je priporočljivo, da jih izdela strokovnjak oziroma ortodont. Glede nosnih obližev, ki razširijo nosnici, so mnenja deljena, same ovire v nosu namreč ne povzročajo smrčanja, ga pa poslabšajo oziroma ojačijo, če je to prisotno. Dihanje skozi nos je pri smrčanju vedno bolj ali manj moteno, saj ga ovira ožina za mehkim nebom, ki tudi povzroča smrčanje. Pri hudih oblikah smrčanja, ko se pridružijo še zastoji dihanja, so koristne t. i. maske CPAP, ki vpihujejo zrak ob dihanju v nos ali na usta in s tem razširijo zoženo dihalno pot. Pri »navadnem« smrčanju se te ne predpisujejo. So precej neudobne, zato jih uporablja le malo tistih, ki jim sicer pomagajo.

 

Kdaj smrčanje predstavlja resen zdravstveni problem?

Smrčanje brez izrazitega preskoka lahko preide v težjo obliko, v tako imenovane obstruktivne zastoje dihanja (angl. OSAS ‒ obstructive sleep apnea syndrome). Meja je v teoriji trenutek, ko telo smrčanja ne prenaša več brez posledic za zdravje. Zastoji so dolgi od deset do trideset sekund in več, lahko jih naštejmo tudi do petdeset in več na uro. Kisik v krvi pri tem pade globoko pod normalno mejo, srce pa prične biti neenakomerno. S hudo obliko smrčanja, ki vključuje zastoje dihanja, se pokaže prekomerna dnevna utrujenost, ki je vzrok prometnim in delovnim nesrečam ter zmanjšuje aktivnost, povzroča slabo počutje in razdraženost, razvijejo se tudi bolezni presnove, med katere sodijo sladkorna bolezen ter bolezni srca in ožilja, vse morebitne bolezni, ki so že prisotne, pa se poslabšajo.

 

Kdaj pride v poštev operativni poseg in kako poteka?

Operacijo predlagam, ko lastni ukrepi in nekirurški pristopi ne pomagajo več. V tem primeru je potreben pregled pri specialistu ORL, ki ugotovi, kaj je glavni razlog za smrčanje in kaj se da narediti. Ne gre vedno za klasične operacije na mehkem nebu oziroma uvulopalatoplastike, včasih pride v poštev tudi operacija mandljev in žrelnice, še posebej pri otrocih, včasih, čeprav redko, pa odstranitev ovir v nosu. Največkrat je treba »prekrojiti« mehko nebo, ki je osnovni vzrok za ožino v dihalni poti. Pri tem posegu je treba mehko nebo pravilno skrajšati, da ohrani svojo funkcijo. To pomeni, da tudi po posegu ostane gibljivo, saj je to zelo pomembno pri požiranju in govoru. Istočasno mora omogočiti tudi boljši pretok zraka, kar je še pomembneje od utišanja samega zvoka. Prav zaradi naštetega pristopi, ki zatrdijo mehko nebo s pregrevanjem, kot sta koblacija in radiofrekvenca, kemične injekcije ali vložki niso priporočljivi in dihanje celo poslabšajo.

 

Kako poteka značilna uvalopalatoplastika in okrevanje po njej?

Značilna operacija na mehkem nebu oziroma uvulopalatoplastika, ki je namenjena preoblikovanju

mehkega neba in jezička, je podobna operaciji mandljev in poteka praktično na istem mestu. Gre za petindvajset- do tridesetminutni poseg v lokalni anesteziji, pri čemer razpršilo nanesemo po površini žrela in anestetik injiciramo v globino mehkega neba z iglo. Po posegu ni potrebno ostati v bolnišnici, rana se celi teden dni in v tem času je treba jemati zdravila proti bolečini, antibiotik, veliko piti in uživati prekuhano oziroma mehko hrano.

 

Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da bo naš spanec zdrav in kakovosten?

Za zagotavljanje kakovostnega spanca je pomembna izbira vzglavnika, ki mora ohraniti tak položaj glave, kot ga imamo v stoječem položaju, in torej preprečuje, da bi se vrat pretirano ukrivil. Enako velja za posteljo, dobra vzmetnica namreč ohranja hrbtenico ravno. Nekoliko višje vzglavje je priporočljivo tudi za izboljšanje prehodnosti nosu. Vedno je namreč zamašena spodnja nosnica, z dvignjenim položajem glave glede na telo pa se ta pojav zmanjša. Vzglavnik naj bo tak, da ne tišči tesno na vrat oziroma naj podpira le glavo in ne vratu. Skozi vrat namreč potekajo velike žile, ki oskrbujejo možgane, in kisik je še kako potreben tudi med spanjem. Pomembno je tudi, da je spalnica dovolj prezračena, malo odprto okno je priporočljivo tudi v hladnejšem obdobju. Prav tako je priporočljivo, da vsaj dve uri pred spanjem ne uživamo obilnejših obrokov. Primerni so lažji obroki in seveda brezalkoholni napitki. Poln želodec je vzrok za tako imenovani refluks oziroma zatekanje želodčne vsebine v žrelo. To je pri smrčanju, še bolj pa pri t. i. obstruktivnih zastojih dihanja pogosto zaradi napenjanja trebušne dihalne mišice oziroma prepone.

 

 

April, 2014

 

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja