Zadnja leta so v uporabi biološka zdravila, ki pomenijo velik napredek predvsem v zdravljenju revmatoidnega artritisa in nekaterih drugih vnetnih revmatičnih bolezni, kot sta psoriatični artritis in ankilozirajoči spondilitis. Biološka zdravila zavirajo imunske procese in tvorbo določenih posrednikov imunskega vnetja, zato jih imenujemo tudi selektivna imunomodulirajoča zdravila. Imunski sistem, predvsem pri bolnikih z revmatoidnim artritisom, tvori namreč preveč določenih beljakovin, ki so tudi pomembni posredniki sklepnega vnetja.
Zdravila so pridobljena s posebnimi zapletenimi postopki, zato so zelo draga in jih uporabljamo pri hudih, napredujočih oblikah revmatičnih bolezni, ko odpovejo vsa druga zdravila. Zaradi kratkotrajnejše uporabe še niso znani vsi njihovi neželeni učinki, zato je med zdravljenjem potreben skrben nadzor in odkrivanje morebitnih novih neželenih učinkov. Prav tako še ni točno določeno, koliko časa naj tako zdravljenje traja. V Sloveniji so dostopna naslednja anti-TNF-alfa zdravila: etanercept (enbrel), infliksimab (remicade), adalimumab (humira).
Kako je z dostopnostjo nekaterih bioloških zdravil?
Postopki predpisovanja so različni. V Sloveniji imamo za zdravljenje bolezni na omenjenih področjih trenutno registriranih več bioloških zdravil.
Npr. remicade (infliksimab) je na slovenskem tržišču v uporabi od avgusta 2002, v svetu pa se je v 15 letih zdravilo z njim že več kot 1.000.000 bolnikov. Ta podatek govori v prid varnosti in učinkovitosti zdravila. Zdravilo zdravi naslednja obolenja: revmatoidni artritis, ankilozirajoči spondilitis, psoriatični artritis, Crohnovo bolezen, Crohnovo bolezen s fistulami, Crohnovo bolezen pri otrocih, ulcerozni kolitis in zmerno hudo do hudo obliko psoriaze.
V Sloveniji je predpisovanje omenjenega zdravila mogoče na ustreznih klinikah v Ljubljani in Mariboru, za predpisovanje pa morajo predstojniki oddelkov na letnem nivoju vnaprej pridobiti dodatna sredstva. Predstojniki oddelkov, kjer se zdravilo lahko predpisuje, morajo med tekočim letom zaprositi za odobritev sredstev za naslednje leto za določeno število bolnikov. Za posameznega bolnika morajo najprej pridobiti strokovno odobritev od ustreznega Razširjenega strokovnega kolegija, nato od Zdravstvenega sveta, končno pa o dodelitvi sredstev odloči ZZZS oz. ministrstvo, kjer opredeli sredstva za dodatne programe bolnišnic v Splošnem dogovoru za bolnišnice. Čeprav so programi odobreni na nivoju Zdravstvenega sveta, se še vedno lahko zgodi, da sredstva kasneje niso dodeljena v okviru splošnega dogovora. Tako se je nazadnje zgodilo leta 2007, ko ni bilo za zdravljenje z zdravilom remicade odobrenih dodatnih sredstev, zaradi česar je bil onemogočen dostop do zdravljenja novim bolnikom z omenjenimi indikacijami.
Za zdravili humira (adalimumab) in enbrel (etanercept) pa je predpisovanje načeloma mogoče s strani specialistov revmatologov in gastroenterologov. Potrebna je sicer odobritev zdravljenja za določenega bolnika s strani Komisije za biološka zdravila, ki je ustanovljena na klinikah v Ljubljani in Mariboru, vendar pa predstojnikom klinik ni potrebno zaprositi za dodatna sredstva, ampak se to zdravilo obravnava kot zdravilo na recept z omejitvijo predpisovanja na omenjene specialiste.
Težava takšnega predpisovanja bioloških zdravil je v tem, da bolnikom ni omogočen enak dostop do vseh zdravil. Čeprav bi bilo npr. v nekaterih primerih zdravljenje z zdravilom remicade najboljša izbira, so včasih prikrajšani, ker je ustanova za ta namen izčrpala vsa sredstva.
