Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Ko je igral odbojko, je nerodno doskočil in si zvil gleženj. Bolelo ga je, a bolečina je bila znosna. Tudi otekanju se ni izognil, a je poškodbo hladil in čez čas se je vse povrnilo v predhodno stanje. Kaj pa v primeru, da bi bila bolečina prehuda, podplutbe pa zelo izrazite? Bi bilo dovolj le to, da si za nekaj časa na gleženj položite nekaj ledu, v smislu »stisni zobe pa bo«? Lahko takšno ravnanje mine brez posledic? Naj nam spregovori strokovnjak. Za pomoč smo prosili prof. dr. Mateja Drobniča, dr. med. 

Avtorica: Andreja Hergula

 

Najbrž ni potrebe, da prihajamo k zdravniku ob vsaki poškodbi gležnja. Kaj je tisti znak, ki nas opozori na to, da je treba k zdravniku?

Gleženj je najpogosteje poškodovan sklep v telesu. V veliki večini primerov gre za zvin, ki pomeni popolno ali delno poškodbo vezi. Pri blažjih zvinih so poškodovane zunanje vezi, pri težjih pa tudi notranje ali celo zgornje vezi (spoj med mečnico in golenico). Seveda so glede na stopnjo zvina poškodbi vezi lahko pridružene še poškodbe okoliških tetiv in kostno-hrustančne poškodbe. Zvin gležnja v akutni fazi praviloma zdravimo neoperativno (s tem imam v mislih počitek, hlajenje, vaje, kompresijo, zdravila proti bolečinam in otekanju), kasneje lahko dodamo še fizioterapijo. Zato pri lažjih zvinih ni potrebe po obisku zdravnika.

Bolj problematični so hudi zvini (ti imajo več pridruženih poškodb) ali zlomi, ki potrebujejo zgodnjo kirurško oskrbo. Laično vodilo, ki naj vas spodbudi k obisku zdravnika, naj bo sledeče: če so bolečine blage, oteklina zmerna in če je obremenjevanje prizadete noge mogoče, potem se lahko zdravite doma. V primeru, da so prisotni hujša oteklina, bolečine, podplutbe ali če niste zmožni obremenjevati noge, se oglasite pri zdravniku.

Omenili ste kompresijo. Za kaj gre in na kaj moramo biti pozorni?

Kompresija pomeni, da se poškodovani del telesa nekoliko stisne, kar zmanjšuje oteklino in sklep tudi nekoliko imobilizira. Osnovna kompresija se doseže z elastičnim povojem, ki ga ovijemo od prstov stopala do kolena. Pozorni moramo biti, da kompresija ni premočna (bledi prsti, mravljinčenje, slabšanje bolečine), ker to lahko povzroči motnjo prekrvavitve. Kompresija mora dovoljevati določen obseg giba, da se lahko odpravlja osnovne vaje. Kompresija naj bo prvih nekaj dni nameščena večino časa, kasneje pa le med stojo in hojo. Lahko jo izvedemo tudi z določenimi ortozami ali nogavicami, vendar je to v zgodnji fazi težje, saj navaden elastični povoj lažje prilagodimo posamezniku.

Prav bi nam prišel tudi kakšen nasvet za pravilno hlajenje …

Hlajenje lahko izvajamo z dinamično masažo neposredno z ledom na kožo (na primer tako, da žličko zamrznemo v vodi plastičnega lončka). Takoj ko začutimo hlad ali ko koža rahlo pordi, je treba s takšnim hlajenjem prenehati zaradi ozebline kože. Druga, varnejša možnost pa je statično hlajenje, pri katerem led namestimo preko brisače nad gleženj in ga tako pustimo dalj časa.

Dodal bi še, da obstajajo tudi komercialne naprave, ki nam gleženj hkrati stiskajo in hladijo. Imajo zelo dober učinek, vendar se zaradi logistike bolj uporabljajo v sklopu rehabilitacije po operacijah ali športnih klubih in precej manj za individualno uporabo po zvinih.

V vaši praksi verjetno opažate, da se poškodbe pojavljajo pri določenih poklicih, hobijih … So to športniki? Kateri?

Poškodbe gležnja so sicer pogostejše pri športnikih, ki izvajajo nenadne, hitre stranske gibe in menjave smeri (igre z žogo, nekatere borilne veščine …) ter pri poklicih, ki se izvajajo na naravnem terenu (gradbišča, delo v naravi …). Z ustreznimi ukrepi (delovno obutvijo, specifičnim treningom, bandažiranjem (bandaža je povoj, ovit na poseben način, njegov namen je stabilizacija okončine, op. a.) je mogoče pojavnost zvinov zmanjšati. Se pa poškodbe gležnja pogosto dogajajo tudi vsem drugim pri vsakodnevnih dejavnostih.

Kako za poškodovan gleženj skrbimo doma in kako ga oskrbite v bolnišnici?

Doma ga zavijete z elastičnim povojem in hladite. Ne izvajajte veliko hoje (le do meje bolečine). Zelo učinkovita pri zmanjševanju otekline in bolečin so se izkazala protivnetna zdravila, ki se aplicirajo lokalno ali se jemljejo v obliki tablet.

V bolnišnici najprej izključimo urgentna stanja, ki potrebujejo akutno kirurško zdravljenje (s pregledom, RTG ali drugim slikanjem po presoji). Če urgentnega stanja ni, se zvin tako v bolnišnici kot tudi doma zdravi enako. Pri zvinih težje stopnje se lahko pacientu predpiše bergle ali ortozo (ortoza za stopalo je medicinski pripomoček, ki ga vstavimo v obutev ali je pritrjen na stopalo; njegova funkcija je zmanjšanje ali odstranitev vpliva patološkega dogajanja v področju stopala, op. a.).

Do kakšnih deformacij lahko pride, če je poškodovan gleženj slabo oskrbovan, zdravljen?

Najpogostejše težave po zvinu gležnja so kronična bolečina, otekanje, nestabilnost ali zatikanja pri gibanju. To naj bi se pripetilo vsaj enemu od desetih bolnikov po zvinu. V teh primerih je smiselno obiskati specialista, da s pregledom in ustrezno diagnostiko opredeli vzrok kroničnih težav in jih tudi ustrezno zdravi. V ozadju teh težav je lahko marsikaj: prosta telesa, kostni izrastki, nadštevilčne kosti, ohlapne vezi, zadebeljena sklepna ovojnica, pretrganine tetiv ob gležnju, kostno-hrustančne lezije, zato se je treba kroničnih težav lotiti sistematično.

Kaj se zgodi, če gležnja sploh ne zdravimo? Zakaj se to dogaja v praksi, se ljudem ne zdi potrebno priti?

Gležnji, ki po zvinu dolgotrajno otekajo, ali ponavljajoči zvini, še posebej pa gležnji po neustrezno zaraščenih zlomih lahko zelo hitro napredujejo v obrabo (osteoartrozo). Če je ta v napredovalni fazi, smo precej omejeni z možnostmi zdravljenja (zatrditev sklepa, umetni sklep, prehodna pomoč z injekcijskimi terapijami), saj nobena od teh načinov pomoči ne omogoča polne funkcije sklepa. Torej naj velja, če imate občutek, da je poškodba zmerna ali huda, se vsekakor namenite na zdravniški pregled.

Bolniška odsotnost v nekaterih primerih pride v poštev, kajne?

Bolniška odsotnost je predvsem odvisna od stopnje poškodbe in narave bolnikovega dela; traja od nič pa vse do šest mesecev pri zelo kompleksnih primerih.

Kakšne vaje naj oseba po poškodbi izvaja?

Najprej naj izvaja vaje za gibljivost navzgor‒navzdol, potem krožne vaje. Ko se gibljivost izboljša in akutna faza popusti, pa naj se preusmeri na vaje za stabilizacijo gležnja in stopala. Za pravilno izvajanje je pogosto potreben obisk fizioterapije.

Pri kakšni poškodbi gležnja so lahko posledice trajne?

Pri zlomih in hudih/ponavljajočih se zvinih. Še posebno če je zlom zaraščen v anatomsko nepravilni obliki oziroma če je zlom že v začetku potekal skozi sklepe in okvaril hrustanec.

Je pri tovrstnih poškodbah pogosta uporaba analgetikov?

Pri trajnih okvarah hrustanca je na razpolago marsikatero sredstvo za blaženje težav: analgetiki, antirevmatiki, injekcijske terapije, ortoze, prilagojena obutev. Trenutno še ne znamo neposredno zdraviti hrustanca. Obstaja kirurško zdravljenje za omejene hrustančne poškodbe, kadar pa gre za razširjeno okvaro, lahko pacientu ponudimo zatrditev sklepa ali umeten gleženj (ki sta vsak po svoje neoptimalna načina).

Kako ravnati, da se tovrstne poškodbe ne bodo dogajale?

Koristne so preventivne vaje za stabilizacijo pri športnikih ter ustrezna/zaščitna obutev pri delavcih v rizičnih panogah. Posebno pomembna ciljna skupina so osebe, ki so že utrpele zvin, saj je možnost ponovitve velika. Pri teh poleg vadbe svetujemo uporabo bandaže ali ortoz med rizičnimi dejavnostmi. Pri slehernikih v vsakdanjem življenju pa je potrebna tudi »zdrava pamet« pri izvajanju rekreativnih in vsakdanjih dejavnostih (izogibanje drsljivim površinam, pravilna obutev za hribe, upoštevanje lastnih omejitev …).

 

Ste vedeli, da … so poškodbe gležnja pri športnikih najpogostejše poškodbe sklepov (predstavljajo približno 15 odstotkov vseh športnih poškodb, v nekaterih športih, kot so košarka, rokomet, nogomet, pa celo do 30 odstotkov.

 

Marec 2017

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja