Veliko je dejavnikov, ki pomenijo večje tveganje za razvoj težav v hrbtenici. Poleg sedečega in neaktivnega načina življenja, slabe telesne drže, nezdravega življenjskega sloga in psihosocialnih dejavnikov je v samem vrhu tudi prevelika telesna teža. Čezmerna teža namreč predstavlja veliko obremenitev za hrbtenico in celotni gibalni aparat, vključno s kostmi, mišicami in sklepi. Posledica so lahko tudi pospešene degenerativne spremembe skeleta, ki oslabijo kakovost življenja in nam otežijo gibanje v tretjem starostnem obdobju.

Avtorica: Nika Arsovski

Čezmerna telesna teža in debelost sta opredeljeni kot čezmerno kopičenje telesne maščobe, ki je najpogosteje posledica preobilnega energijskega vnosa na eni ter premajhne porabe energije na drugi strani. Svetovna zdravstvena organizacija že vrsto let opozarja na porast debelosti v svetu, tudi v Evropi. Čezmerno težka naj bi bila že skoraj četrtina Evropejcev. Znanstveniki tako predvidevajo, da bi bila, če se porast ne ustavi, do leta 2035 lahko predebela kar polovica prebivalcev. Debelost postaja velik zdravstveni problem, prav debelost naj bi samo v Evropi botrovala kar 13 % smrti letno.

Odvečna teža dodatno obremeni sklepe v hrbtenici

Čezmerna telesna teža predstavlja dodaten izziv za naše okostje. Po nekaterih podatkih naj bi se v zadnjih dveh desetletjih število ljudi s čezmerno težo potrojilo, hkrati pa se je podvojilo število ljudi z bolečinami v hrbtenici. Debelost je tako med drugim povezana tudi z večjim tveganjem za pojav bolečin v hrbtu. Študija, ki so jo objavili bristolski znanstveniki, je pokazala, da povečana telesna teža (in posledično povečana telesna maščoba) predstavljata kar 33 % večjo verjetnost za pojav bolečin v hrbtu in 35 % večje tveganje za hudo, intenzivno bolečino. Na žalost pa se ljudje z bolečino v hrbtenici in čezmerno telesno težo pogosto ne zavedajo, da sta ti dve povezani. Oziroma da je prva posledica druge. Odvečna teža namreč dodatno obremeni sklepe v hrbtenici – ob vsakem gibu, obratu, zasuku mora hrbtenica nuditi dodatno oporo, čeprav v osnovi ni grajena za tovrstne napore.

»Kadar in če človek stoji vzravnano, mišice in sklepi zagotavljajo stanje, v katerem je ročica 0. V tem primeru potrebujemo neko minimalno napetost obhrbteničnih mišic za vzdrževanje te drže, čeprav to ne pomeni, da je sila na hrbtenico 0, temveč je to sila, ki je enaka teži posameznika. Predvsem teži od nog navzgor, to je namreč del telesa, ki ga hrbtenica nosi. In jasno je, da večja kot je teža, večja je sila, ki deluje na anatomske strukture. Sile pa se vedejo drugače, ko spremenimo položaj. Pokončni je namreč energijsko optimalen, pri nagibu naprej, nazaj ali pri sedenju se poleg te sile skozi skelet pojavi še ročica. Takrat govorimo o navorih. Vsaka ročica namreč multiplicira te sile. Če gledamo z biomehanskega vidika, se sila pri sedenju brez naslonjala v primerjavi s pokončno držo močno poveča, saj se navor z ročico množi. Torej se masa, ki predstavlja primarno silo, ne sešteva, temveč v tem primeru množi in posledično so obremenitve drastično večje. V tem smislu čezmerna teža izrazito vpliva na sile, ki se prenašajo skozi hrbtenico,« pojasnjuje doc. dr. Miha Vodičar, dr. med., specialist ortopedske kirurgije, sicer predstojnik Ortopedske klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.

Vpliv na hrbtenico je odvisen od tipa debelosti

Tudi v primeru maščevja, ki se nabira na trebuhu, in posledično povečanega trebuha se spremenijo sile na hrbtenico. Spremeni se namreč težišče hrbtenice, saj se težišče telesa pomakne naprej. Kot opozarja sogovornik, je pri tem treba upoštevati več različnih dejavnikov. Med drugim tudi tip debelosti. Ob izraziti androgeni debelosti z velikim trebuhom in le malo maščobnega tkiva drugje po telesu so sile na hrbtenico prav tako višje, saj se poveča ročica. Po drugi strani pa ob estrogenem tipu debelosti, ko se maščoba nabira na različnih koncih telesa (trebuh, stegna, zadnjica …), ob debelosti in s tem povezanih silah nastopi še pospešena degeneracija mišic. »S starostjo pride do propadanja mišičnih celic, to pa sočasno z debelostjo še poveča sile skozi skelet. Torej težko vse pripisujemo le povečanemu trebuhu, saj obstaja vrsta različnih dejavnikov, ki se kažejo v bolečini oz. preobremenitvi,« opozori dr. Vodičar.

Čezmerna teža pospeši degenerativne spremembe

Čezmerna telesna teža, kot omenjeno, povzroči dodatno obremenitev na telesne strukture in pospeši degeneracijo mišično-skeletnega sistema. Degenerativni proces skeleta se začne po 15. letu starosti, bolj intenzivno pa po 35. letu, ko pride do t. i. metabolnega preobrata, pri čemer metabolizem teh procesov ne more več nadomeščati. Kosti se namreč ves čas obnavljajo, gradijo in razgrajujejo – v prvih letih življenja so bolj aktivne celice, ki kosti gradijo, s koncem četrtega desetletja pa sledi postopno upadanje kostne mase zaradi njihove zmanjšane aktivnosti in povečane aktivnosti celic za razgradnjo. Starostno pogojena izguba kostne mase letno znaša 0,5–1,0 %. Obnavljanje in nastajanje kostnine se s staranjem upočasni tudi zaradi slabšega izločanja rasnega in spolnih hormonov (menopavza).

Ker s čezmerno težo bolj obremenjujemo naš skelet, naj bi bili ljudje s čezmerno težo bolj dovzetni za pojav nekaterih degenerativnih stanj. »Kakovostne študije, ki bi to nedvomno potrdila, ni, a pri našem vsakdanjem delu vidimo, da so ljudje, ki jih operiramo zaradi težav s hrbtenico, povečini čezmerno prehranjeni.

Zanimivo študijo je leta 2019 opravila južnokorejska nacionalna zavarovalnica, ki je za reprezentativni vzorec vzela nekaj milijonov ljudi. Opazovali so namreč, kako povečana telesna obremenitev na delovnem mestu vpliva na degenerativne spremembe na hrbtenici. Pri tem je mogoče potegniti veliko vzporednic s čezmerno težo – če nekaj težkega dlje časa dviguješ ali opravljaš težko fizično delo, je, kot bi bil čezmerno težek, saj prav tako dodajaš neko silo, ki telesu ni naravna. Raziskava je pokazala povečane obremenitve in več degenerativnih sprememb ter s tem povezanih težav pri teh ljudeh. Poleg tega je ugotovila, da ne gre za težavo na kratki rok. Osebe so spremljali od vstopa na trg dela v njihovih dvajsetih letih in ugotovili, da se je glavnina težav začela pri 50. ali 55. letu. Torej ni šlo za obremenitev, ki bi hipno škodovala telesu, temveč za poškodbe, ki so nastajale leta in leta,« pojasni dr. Vodičar, ki s tem razkrije tudi globlji problem ne le fizično napornega dela, temveč tudi na prvi pogled fizično manj napornega dela – sedenja.

Upad telesne dejavnosti, epidemija debelosti in sedeča družba

Dandanes človek, še posebno v razvitem svetu, večji del dneva preživi sede. Za volanom avtomobila, v službi, doma pred televizorjem … Pojav sedeče civilizacije pa bo imel zelo negativne posledice na zdravje, tudi na zdravje skeleta. Bolečine v hrbtu vsako leto bolj obremenjujejo tudi državno blagajno, saj so že vrsto let poglavitni razlog za bolniško odsotnost bolezni mišično-kostnega sistema in vezivnega tkiva (KMO). Gre za precejšen javnozdravstveni problem, tudi med prebivalstvom Slovenije. V to skupino obolenj sicer sodijo bolezni kosti, sklepov, mišičja, perifernega živčevja in krvnega obtoka ter drugih tkiv, kar lahko vodi v bolečino in moteno gibljivost telesa. Omenjene bolezni so deloma posledica degenerativnih procesov, v veliki meri pa so povezane s sodobnim načinom življenja in sedečega dela, epidemijo debelosti in upadanjem telesne dejavnosti med populacijo.

Naš skeletni aparat je ustvarjen za gibanje, ne sedenje, a sogovornik opozarja, da epidemije debelosti in vse manjše gibalne dejavnosti ne gre zamenjevati. »Res je, da imajo neaktivni ljudje tudi več težav s sarkopenijo (tj. propadanjem mišičnih celic) in atrofijo (tj. zmanjšanjem mišičnega tkiva). Je pa tudi res, da so številni ljudje čezmerno težki, a se kljub temu gibljejo ali opravljajo neko fizično delo. Če so njihove mišice dobro razvite, so zmožne kompenzirati anatomske spremembe, ki nastajajo kot posledica degeneracije, zaradi česar ne pride do kliničnih težav, bolečin in deformacij. Pri vseh teh procesih velja upoštevati več dejavnikov in prav ravnovesje teh je tisto, ki poda klinično sliko posameznika. Ne moremo govoriti o tem, da en sam dejavnik ključno vpliva na skeletni aparat, vemo pa, kateri vplivajo in na kakšen način. Posledično lahko predvidimo, kdo bo imel težave in kdo ne,« za konec še opozori sogovornik.

Zanimivo študijo je leta 2019 opravila južnokorejska nacionalna zavarovalnica, ki je za reprezentativni vzorec vzela nekaj milijonov ljudi. Opazovali so namreč, kako povečana telesna obremenitev na delovnem mestu vpliva na degenerativne spremembe na hrbtenici. Osebe so spremljali od vstopa na trg dela v njihovih dvajsetih letih in ugotovili, da se je glavnina težav začela pri 50. ali 55. letu.

ABC

A Povečana telesna teža predstavljata kar 33 % večje tveganje za pojav bolečin v hrbtu.

B Čezmerna teža izrazito vpliva na sile skozi hrbtenico.

C Pri čezmerni teži je skelet bolj obremenjen, zato so ti ljudje bolj dovzetni za pojav nekaterih degenerativnih stanj.