Hernija diska – čudno ime, prinaša pa hude bolečine za tistega, ki ga doleti. O tem, kaj pomeni hernija diska, kako se diagnosticira in kako se zdravi, smo se pogovarjali z Žigom Samso, dr. med., specialistom nevrokirurgije s Travmatološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje.
Najprej poglejmo, kaj je disk. Gre za medvretenčno ploščico, sestavljeno iz mehkega jedra, ki ga obdaja trša fibrozna plast (anulus). Kdaj pa pride do hernije? Žiga Samsa: »Do hernije pride takrat, ko mehki del jedra skozi kakšno razpoko ali manjšo poškodbo anulusa izstopi. Hernija se lahko pojavi na katerem koli mestu na hrbtenici, najpogosteje na območju ledvene hrbtenice, pogosto tudi v vratnem delu hrbtenice, najredkeje pa v prsnem delu.
Do nje najpogosteje pride med 30. in 50. letom starosti, večkrat prizadene moške, predvsem v ledvenem delu. Najverjetneje temu botrujejo obremenitve hrbtenice.« Kateri pa so še možni vzroki za pojav hernije diska? »Drugi vzroki za pojav hernije diska so tudi telesna drža, hitri, nenadni ali sunkoviti gibi, ki povzročijo poškodbo ploščic, velik pomen ima tudi dedna nagnjenost ali poklicna obremenjenost.
V določenih poklicih se hernija diska namreč pojavi pogosteje. Sedeče delo najbolj obremenjuje ledveni del hrbtenice, pa tudi sklonjena drža ob delu in čepeče delo. Vratni del je bolj obremenjen pri delu, ki poteka zunaj ravni oči, torej tisto delo, pri katerem dolgo časa gledamo navzdol, na primer delo za tekočim trakom, in delo, ki je pretežno usmerjeno navzgor, nad ravnijo oči,« pojasni dr. Samsa.
Kako vemo, da gre za hernijo diska, kakšna je klinična slika?
»Prvi pomemben simptom je seveda bolečina v območju določenega dela hrbtenice, če pa ploščica pritisne na živčno korenino, ki vstopa oziroma izstopa iz tistega dela, se lahko pri herniji diska v vratnem delu pojavi bolečina v zgornjih okončinah, vse do prstov, ki jo spremlja tudi mravljinčenje.
Pri herniji diska v ledvenem delu se v tem primeru bolečine širijo navzdol po nogi (»išias«). Lahko se pojavijo tudi druge težave, kot je zmanjšana mišična moč, in težave pri odvajanju vode in blata (predvsem v primeru hernije v ledvenem delu),« simptome opiše naš sogovornik.
Kakšna bolečina je to?
»Po navadi pri hernijah diska nastopi huda bolečina, ki je dostikrat omejujoča (oseba ne more nadaljevati z delom, ki ga je opravljala), pogosto se le delno odzove na terapijo z analgetiki. Prizadete osebe običajno lahko najdejo določen telesni položaj, ki jim bolečino olajša. Bolečina vztraja zelo različno dolgo. Pri nekaterih bolnikih traja le nekaj ur ali nekaj dni, lahko pa vztraja tudi tedne ali mesece. V večini primerov pa vendarle od nekaj dni do nekaj tednov.«
Diagnosticiranje
Kako poteka diagnosticiranje? »Prvi je seveda klinični pregled, ko zdravnik z bolnikom ugotovi, kaj se je zgodilo, bolnika pregleda, pomembna je tudi slikovna diagnostika. V ospredju je magnetna resonanca, v določenih primerih še vedno uporabljamo rentgensko diagnostiko, včasih pa tudi slikanja CT. Uporabimo tudi elektromiografijo (EMG) spodnjih in zgornjih okončin, ki je v dodatno pomoč za oceno trajanja okvare in natančnejšo določitev mesta okvare,« razloži dr. Samsa.
Poglejmo, kakšna preiskava je EMG. Elektromiografija (EMG) je nevrofiziološki diagnostični postopek za ocenjevanje delovanja perifernega živčnega sistema in mišic. S tem diagnostičnim postopkom specialisti nevrologi odkrivajo bolezni oziroma okvare živčnih celic (nevronov), ki se nahajajo zunaj možganov in hrbtenjače (periferne nevropatije), ter bolezni mišic (miopatije).
Rezultati EMG lahko razkrijejo disfunkcijo živcev, mišično disfunkcijo ali težave s prenosom signala od živca do mišice. Preiskava je navadno nadaljevanje kliničnega nevrološkega pregleda in ima ključno vlogo pri diagnosticiranju živčno-mišičnih obolenj. Po navadi je sestavljena iz dveh delov. V prvem delu preiskave se z električno stimulacijo opravijo meritve živčne prevodnosti po perifernih nevronih.
Pri tem se uporabljajo površinske elektrode, ki se prilepijo na kožo in merijo hitrost ter moč signalov, ki potujejo med dvema ali več točkami. V drugem delu preiskave EMG se z igelno elektrodo ocenita električna aktivnost mišic in posredno tudi delovanje motoričnih nevronov, ki izbrano mišico oživčujejo.
Zdravljenje
Naš sogovornik poudari, da operativno zdravljenje večinoma ni potrebno. »V več kot polovici primerov se zadeva uredi s počitkom, s pozornostjo, uvedbo pravilne drže, gibanja in fizikalne terapije. Z vsem tem nam uspe omiliti bolečino. Uspešnost fizikalne terapije pa je še večja pri herniji diska v vratnem delu hrbtenice. Kar 80 do 90 % ljudi se lahko uspešno pozdravi na ta način. V ostalih primerih je na voljo operativna terapija.«
Kako poteka operacija? »Potek operacije je odvisen od tega, za kateri del hrbtenice gre. V primeru vratne hrbtenice se operira skozi sprednjo stran vratu, pri čemer se v celoti odstrani okvarjeni disk in vse živčne korenine, ki potekajo iz hrbtenjače. Nato vstavimo tako imenovano kletko.
Kletka je implantat iz umetne plastične mase in funkcionalno nadomesti ploščico, tako da drži sosednji vretenci v primernem razmaku. Sčasoma ta del preraste kost in sosednji vretenci se zrasteta ter postaneta kot eno. V določenih primerih pa uporabljamo umetne diske, ki posnemajo zdravo ploščico in so večinoma izdelani iz titanija ter prav tako iz določenih umetnih mas ali keramike,« opiše potek operacije dr. Samsa.
Po operaciji
Po posegu ostanejo brazgotine, ne samo na koži, ampak v celotnem tkivu vse do ploščice. Te brazgotine lahko včasih povzročajo težave. Po besedah našega sogovornika so možne tudi druge težave. »Možno je, da se hernija diska ponovi, to je v vratni hrbtenici zelo redko, pri ledveni hrbtenici pa do tega prihaja pogosteje.
Po operaciji v vratnem delu hrbtenice, kjer se potem vretenci zrasteta, pride do nekoliko manjše gibljivosti tega dela v vse smeri, gibljivost je lahko zmanjšana od 15 do 30 %. Odvisno pa je od mesta oziroma nivoja, na katerem je bil poseg opravljen. Večina bolnikov kljub temu ne opazi večje razlike v gibljivosti tistega dela, saj je bila zaradi hudih bolečin gibljivost pred operacijo tako ali tako slabša.«
Kaj pa pri operaciji v ledvenem delu? »Operacija v ledvenem delu večinoma poteka tako, da odstranimo le delček, ki se boči, in delček ploščice. Zato so pozneje pri nenadnih gibih ali ob neupoštevanju navodil ponovitve pogostejše. Preostali del ploščice lahko ponovno zleze ven in povzroči utesnitev živca in s tem tudi bolečine.
Ali to pomeni, da mora biti bolnik še posebej pozoren na držo in gibe tudi po operaciji? »Bolnik mora biti praktično vse življenje pozoren na svojo držo in na omejitve, ki so odvisne od tega, kakšna hernija je bila, na katerem mestu je bila in s čim se oseba v življenju ukvarja. Zelo pomembno je tudi redno in vestno izvajanje vaj, ki jih bolniku pokažejo na fizioterapiji,« poudari kirurg.
Ali je priporočljiva še kakšna druga rekreacija? »To je spet odvisno od mesta na hrbtenici, kjer se je pojavila težava. Primerna je vsa rekreacija, ki ne povzroča dodatnih obremenitev hrbtenice. V primeru prizadetosti vratne hrbtenice je dobro hrbtno plavanje, medtem ko prsno plavanje obremeni dele vratne hrbtenice in s tem težave še poveča. Enako lahko vratno hrbtenico obremeni tudi kolesarjenje. Pri poškodbi ledvene hrbtenice pa je priporočljivo plavanje, tudi prsno. Bolniki dobijo zelo natančne podatke o tem od lečečega zdravnika specialista in od fizioterapevta,« še pove dr. Samsa.
Ne pozabite na omejitve!
Po operaciji bolnik prvih nekaj dni počiva, v domačo oskrbo so bolniki odpuščeni že prvi dan po posegu in vstanejo že isti dan po operaciji, če ni večjih težav. Priporočajo se zelo zmerne obremenitve. Dr. Samsa opozori na težave pri bolnikih, pri katerih je operacija zelo uspešna in se počutijo zelo olajšano, saj ti prehitro pozabijo na omejitve in prehitro preveč obremenijo hrbtenico. Lahko torej izvajajo vsakodnevna opravila, hodijo na sprehode, ne morejo pa se še ukvarjati s športom, odsvetujejo jim tudi vrnitev na delo, dokler ne opravijo zdraviliškega dela zdravljenja, kar je običajno po mesecu in pol do dveh.
Kaj se zgodi, če bolnik prehitro obremeni hrbtenico? »V primeru vratne hrbtenice to lahko poslabša celjenje in vraščanje implantata, posledično to lahko prinese večjo možnost kronične bolečine. Poslabša se lahko tudi stanje višje in nižje od nivoja vratne hrbtenice. Na območju ledvene hrbtenice ob prehitri in preveliki obremenitvi lahko pride do ponovitve hernije diska. Največja nevarnost za to je v prvih nekaj tednih po operaciji,« odgovarja naš sogovornik.
Mogoča je tudi še ponovna operacija, vendar se o tem odločajo individualno glede na to, kakšno je tveganje in kakšno je predvideno izboljšanje po drugi operaciji. Ponovna operacija je zelo redka v primeru hernije na območju vratne hrbtenice (na istem nivoju kot prvič), v primeru ledvene hrbtenice pa jo opravijo v približno 10 do 15 %.
ABC
A Hernija se lahko pojavi na katerem koli mestu na hrbtenici, najpogosteje na območju ledvene hrbtenice.
B Bolečina večinoma vztraja od nekaj dni do nekaj tednov.
C Bolniki včasih prehitro po posegu pozabijo na omejitve in preveč obremenijo hrbtenico.
