Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Se spominjate osnovnošolskih let, ko smo se podpisovali na mavce oziroma »gipse«, ki so jih sošolci dobivali ob zlomih okončin? No, osnovnošolski časi so za mnoge že daleč v prazgodovini, metoda imobilizacije okončin s klasičnim mavcem pa je še zmeraj aktualna. Mavec se uporablja pri zlomih, zvinih, izpahih … Je iz nestrupenih materialov, malce neroden, a učinkovit. Nam zdravniki ob zlomih lahko namestijo tudi kaj drugega, še boljšega, po možnosti neplačljivega? O tem smo se pogovarjali z ortopedskim tehnologom in vodjo mavčarne na Polikliniki v Ljubljani Edinom Adrovićem.

Avtorica: Andreja Hergula

 

Je mavec že dolgo »na sceni«?

Vse od krimske vojne … Uporabljati ga je začel neki ruski zdravnik, šlo je seveda za klasični mavec. Že prej je bil omenjen le v literaturi, takrat pa so z njim začeli prakticirati. Obdržal se je do danes.

Je narejen iz nestrupenih materialov?

Material je popolnoma naraven. Velika pozitivna lastnost je tudi ta, da je najcenejši. Drugače pa zadeva dopušča možnost raztega. Ko namreč po poškodbi pride do otekline in se mavec suši, se ta malenkost raztegne, potem se zadeva vatira in vata se poleže ter dopušča popoškodbeno oteklino. Opažamo, da je zaradi tega tudi manj pacientov povratnikov.

Moramo mavec nositi dlje kot druge pripomočke?

Kako dolgo bo ud imobiliziran, narekuje sama poškodba. Sam mavec na to nima vpliva.

Mavec ste nadvse pohvalili. Ima sploh kakšno negativno plat?

V vietnamski vojni so ugotovili, da se klasični mavci v tistih vremenskih pogojih, polnih vlage, ne strjujejo, zato so jim dodali substanco, da se je mavec na udu lahko strdil in posušil. S temi kemikalijami je nastal plastični mavec. Vendar pa so bili ti izdelki za današnji čas zastareli, trdi, rigidni, materiali so bili debelejši. Zdaj ima klasični mavec boljše lastnosti, je prijaznejši do pacienta, mobilen, iz tanjših materialov, semirigiden.

Pred kratkim smo izvedeli za primer, ko je gospodu pod mavcem gnila roka. Kako se to lahko zgodi?

Primer mi ni znan. Pomembna stvar pri vsem je zdravstveno-vzgojno delo, ko pacientu navodila povemo ustno in jim predamo tudi zloženke.

Kaj pa hipotetično, zakaj bi se lahko pojavilo gnitje?

Osebno imam rad preventivo, saj se obnese. Pomembno je to, da pacienta opozoriš na morebitne težave in pacient odreagira. Ljudje morajo biti pozorni tako na bolečino, oteklino, mravljince, otečeno roko, vijoličaste, vroče, hladne prste, to so opozorilni znaki, da gre za motnje v cirkulaciji ali živčnem sistemu, v teh primerih je treba ukrepati. Pacienti že ob naštetih težavah pridejo do nas, zato ne prihaja do hujših zapletov.

Je pri mavcu pomembno, da se pacienti z njim ne kopajo?

Pri klasičnem mavcu stika z vodo ne sme biti. Zadnji stik z vodo je takrat, ko zdravstveni delavci umijemo okončino, preden jo »mavčimo«.

Obstaja pa tudi alternativa klasičnemu mavcu – plastični mavec. Je morda ta boljši, vsaj z vidika stika z vlago?

Pri plastičnem mavcu si ljudje radi predstavljajo, da gre za plavalni mavec. Res je, plastika je vodoodporna, mavcu voda ne bo naredila čisto nič. Težava se pojavi zaradi kože pod  mavcem. Tukaj je naša naloga osveščanje o tem, da je treba na morju vse skupaj sprati s sladko vodo in posušiti. Previdnejši moramo biti pri težje dostopnih mestih. Pacientom stik z vodo raje odsvetujemo, če pa že morajo biti v stiku, jim natančno povemo, na kaj naj bodo pozorni. Povsem nova stvar na trgu so posebne, zelo penaste podloge z mrežasto strukturo, ki zaščitijo kožo pod mavcem. Imajo lastnost, da voda kar steče iz mavca, ko jo le nekajkrat potresemo.

So te podloge na voljo tudi slovenskim pacientom?  

Pri nas še ni te možnosti. Rekel bi, da gre za neki nadstandard.

Katerega od mavcev pa bi v praksi kot strokovnjak priporočili vi?

Treba se je prilagoditi vsakemu pacientu posebej in ne posploševati, saj ima vsak mavec nekaj dobrega in nekaj slabega. V praksi na sveže poškodbe ne dajemo plastičnega mavca. Izjema so sveže poškodbe, ki ne bodo povzročale sveže otekline.

Katere alternative mavcu še obstajajo?

Obstaja cela paleta ortoz, mehke in trde za vrat, posebna vrsta ortoz za težje paciente v intenzivnih terapijah, ortoze za hrbtenice, ramenske opornice, otroške in odrasle bergle  podpazdušne bergle … Včasih smo pri izpahu ramena človeku povili roko ob telo in ga celega zavili. Po nekaj tednih je bilo glede higiene neznosno. Pacienti so v tistem zares trpeli. Zdaj imamo ramenske ortoze z eno manšeto na nadlakti in eno na podlakti, kjer se pacient lahko s krpico umije in zato predstavlja drugačno kakovost življenja.

Kaj pa plastični škorenj?

V mavčarni tega nimamo, gre za nadstandard.

Si ga lahko priskrbi pacient sam?

Lahko bi šlo v dogovoru z zdravnikom in bi si ga pacient lahko v trgovini kupil z nekaj sto evrov.

Je za klasični mavec potrebno doplačilo?

Klasični mavec in ortoza sta za pacienta brezplačna.

Je enako pri plastičnem?

Ta zahteva nekaj malega doplačila.

Igra pri zdravnikovi izbiri pripomočka vlogo tudi starost?

Pri opornicah za izpah ramena, podloženimi z blazinami, smo dobili povratno informacijo,da se z njimi ne da živeti. Nesmiselno je z njimi mučiti ljudi nad 65 let.

Kaj pa dojenčki? Tudi njim namestite klasični mavec ali imate kakšen poseben pripomoček zanje?

Na kakšen dan v mesecu je na urgenci kup otroškega joka. Včasih dobimo tudi zelo majhne paciente, stare le nekaj mesecev. Tu in tam je treba kakšnega otroka imobilizirati na otroški kirurgiji, od koder nas pokličejo, da pridemo in »mavčimo«.

Kaj se zgodi, če se ljudem zlomi ponavljajo na istem mestu, je oskrba okončine drugačna?

Ne obstaja pravilo za to. Če gre za svežo poškodbo, vedno namestimo klasični mavec.

 

Ste vedeli, da … so najpogostejši zlomi pri odraslih spodnji del koželjnice, predel zgornjega dela stegnenice in gleženj? Pri otrocih so najpogostejši zlomi podlaktnice, spodnji del nadlaktnice, tik nad komolčnim sklepom, nadlaktnica in ključnica.

Ste vedeli, da … vas bo plastični mavec stal okrog 20 do 30 evrov, plastični škorenj pa kar okrog 300 evrov?

Ste vedeli, da … ima človek 206 kosti? Sama lobanja ni ena sama velika kost, temveč ima kar 22 manjših kosti.

 

Januar 2017

Ne spreglejte

Z nehotenim uhajanjem urina se srečuje okoli 12,4 % žensk in 5 % moških, kar je že več kot 420
Preberi več
bolečine v hrbtenici
Hrbtenica je eden najpomembnejših in najzapletenejših delov človeškega skeleta. Sestavljena je iz vretenc in medvretenčnih ploščic. Nosi glavo, je steber
Preberi več
Revmatoidni artritis je kronična vnetna avtoimunska bolezen, ki prizadene predvsem sklepe, lahko pa tudi še druge organe. Kaže se z
Preberi več
Luskavica ali psoriaza je kronično imunsko pogojena vnetna bolezen, ki je obenem tudi najpogostejša kožna bolezen, pojavi se pri 2
Preberi več
depresija in neenakost
Na konferenci ob svetovnem dnevu duševnega zdravja v oktobru je Nacionalno združenje za kakovost življenja Ozara Slovenija ob strokovni podpori
Preberi več
kolateralni rak
Rak debelega črevesa in danke ali kolorektalni rak (rektum – danka, kolon – črevo) je eden najpogostejših rakov, posebno pri
Preberi več
Pandemija covida-19 se je v septembru prevesila že v t. i. četrti val in po nekoliko bolj brezskrbnem poletju so ponovno
Preberi več
ceresit vlaga
Zlasti v hladnejših mesecih običajno zračimo premalo. Dejavnosti, ki proizvajajo paro (kuhanje, prhanje, likanje) raven vlage v vašem domu še
Preberi več