Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Naš gibalni sistem lahko napadejo najrazličnejše neprijetnosti in bolezni, ki nam otežujejo normalno gibanje in povzročajo bolečine. Predvsem okostje je tisto, ki pogostokrat nastrada in s katerim imamo lahko precej resne težave. Tokrat se bomo poglobili v dve bolezni skeletnega sistema, in sicer osteoartrozo in revmatoidni artritis, ki sta najpogostejši obolenji sklepov, izhajata pa iz iste družine več kot 100 artritičnih obolenj, za katere velja, da tako ali drugače prizadenejo sklepe in obsklepna tkiva. Zanimalo nas bo predvsem, kako si lahko lajšamo bolečine s telesno aktivnostjo.

Avtor: Teja Fidler Makoter

 

Pa se najprej ustavimo pri osteoartrozi, ki je degenerativna bolezen, pri kateri je prizadet sklepni hrustanec. Prizadeti so predvsem sklepi tistih kosti, ki nosijo največ telesne teže; se pravi kolki, kolena in gležnji. Tovrstna oblika obolenja sklepov je največkrat povezana s starostjo, saj statistika kaže, da ima osteoartrozo okrog 40 % ljudi, starih od 45 do 75 let, in več kot 80 % oseb, starejših od 75 let. Pri ženskah pa je kar dvakrat pogostejša kot pri moških.

Ljudje pogosto preveč posplošujemo in osteoartrozo poimenujemo kar obraba sklepov, ter jo povezujemo s starejšo populacijo. Že res, da je starost ključni dejavnik, ki vpliva na spremembe sklepnega hrustanca, a ne smemo pozabiti še drugih dejavnikov, npr. dednosti, anatomske nepravilnosti sklepov, poškodb, … Osteoartrozo, ki lahko prizadene katerikoli sklep in hrbtenico, lahko prepoznamo po kostnih izrastkih, ki zmanjšajo gibljivost sklepa in povzročajo sklepne otekline in bolečine. Zdravila, ki bi uspešno in popolnoma pozdravilo nastalo stanje, ni, je pa zdravljenje usmerjeno v lajšanje sklepne bolečine in izboljšanje gibljivosti prizadetega sklepa. Jemanje zdravil pa nikakor ni edini možni način lajšanja simptomov osteoartroze. Predvsem je pomembno, da se o bolezni podučimo in da z zdravim načinom življenja lajšamo neprijetnosti. Predvsem je pomembno, da predebeli posamezniki izgubijo odvečne kilograme, za vse pa velja, da se morajo dovolj in pravilno gibati. Najbolj priporočljiva je hoja, ki naj traja vsaj 30 minut vsak dan. Če pa so prizadeti sklepi nog in je hoja preveč naporna, so primerne vaje, ki omenjenih sklepov ne obremenjujejo neposredno, učinkovita alternativa pa so tudi krepilne vaje. Pomemben del vadbenega programa pri osteoartrozi je tudi vadba gibljivosti. Telesna aktivnost naj bo usmerjena predvsem v funkcionalno vadbo, da bo posameznik zmožen opravljati vsakodnevna opravila brez večjih težav. Če je prizadeta hrbtenica, je pri telesni aktivnosti pomembno predvsem ohranjanje pravilne drže ter krepitev mišic vratu, ramen, trebuha in hrbta. Naučiti se je treba pravilno dvigovati bremena, da se izognemo preobremenitvi vretenc. Kadar pa bolečina onemogoča normalno gibanje, si lahko pomagate tudi s pripomočki, kot so opornice ali palica.

 

Druga bolezen, o kateri bomo spregovorili, pa je revmatoidni artritis, ki ga opredelimo kot kronično vnetno revmatično bolezen, ki lahko prizadene vse sklepe in obsklepne dele. Ta bolezen se pogosto pojavi že pred 40. letom, zbolijo lahko tudi otroci, simptomi pa vključujejo zatekanje sklepov, bolečino, vnetje in občutljivost sklepa. Značilno je, da se ti simptomi pojavljajo v intervalih; se pravi, da so nekaj časa prisotni in potem zopet izzvenijo, vendar kaj kmalu ponovno vzniknejo. Revmatoidni artritis lahko zdravniki potrdijo s krvnim testom, težje pa z rentgenom, saj traja kar nekaj mesecev, preden so deformacije in spremembe vidne na kosteh in hrustancu. Statistike celo kažejo, da zgolj en od šestih obolelih posameznikov razvije deformacijo sklepa. Zakaj se bolezen sploh razvije, še ni popolnoma znano, kljub temu pa so strokovnjaki enotni, da je za nastanek v precejšnji meri odgovoren imunski sistem. Pri revmatoidnem artritisu imunski sistem napada lastna tkiva in tako povzroča vnetja. Tako kot pri osteoartritisu tudi tu žal velja, da ni na voljo zdravila, ki bi bolezen pozdravilo. Zdravljenje je usmerjeno v lajšanje bolečin in vnetij, upočasnitev napredovanja bolezni in izboljšanje kakovosti življenja. Tudi tu velja, da je znanje ključ do uspeha, zato se je treba o bolezni najprej primerno podučiti. Prepričanje, da telesna aktivnost škodi in da lahko z njo le še poslabšamo simptome, ne drži. Z rednimi in s primerno izbranimi vajami in aktivnostmi lahko bistveno izboljšamo kakovost življenja in omilimo bolečino in oteklino sklepov. Pomembno je, da pri revmatoidnem artritisu vadimo takrat, ko je bolečina najbolj znosna, smo najmanj utrujeni in zdravila, če jih jemljemo, najbolj učinkujejo. Pred vadbo je tudi priporočljivo, da sklepe pripravimo z masažo, s toplimi obkladki in z nežnimi, ritmičnimi gibanji.

Zdrav način življenja s primernim in z zadostnim gibanjem je ključnega pomena za izboljšanje kakovosti življenja pri posameznikih z obolenji sklepov. Vendar je pomembno, da še preden se lotite kateregakoli vadbenega programa, dovolj dobro poznate svoje zdravstveno stanje in se naučite poslušati svoje telo. Obiščite torej najprej svojega zdravnika, s pomočjo katerega boste določili, za katero obliko artritisa pravzaprav gre, nato pa se odpravite do izkušenega osebnega trenerja, ki vam bo sestavil primeren vadbeni program. Bodite pozitivno naravnani in naj vas bolečina ali druga neprijetnost ne odvrnejo od tega, da bi se vsaj malce sprehodili. Prav gotovo se boste potem bolje počutili.

 

 

September, 2010

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja