Moški so z Marsa, ženske pa z Venere, se glasi že desetletja popularni slogan; in čeprav smo dejansko vsi z istega planeta, nas med drugim po spolu opredeljujejo tudi spolni hormoni – za ženske sta najbolj značilna progesteron in estrogen, za moške pa testosteron, čeprav moške in ženske hormone najdemo pri obeh spolih. Kaj se zgodi, ko določenemu spolu začne primanjkovati lastnih hormonov, kako postopati v takih primerih in zakaj je pomanjkanje ženskih spolnih hormonov pri nasprotnem spolu (in obratno) mit, sta nam prijazno in izdatno razložila mlada endokrinologa Mojca Jensterle Sever, dr. med., in Matej Rakuša, dr. med., z ljubljanskega Kliničnega centra.
Avtorica: Anja Kuhar Glišić
Abc ženskih in moških hormonov
Kadar govorimo o ženskih in moških hormonih, imamo pri moških v mislih testosteron, pri ženskah pa sta zvezdi dneva estrogen in progesteron. Pa jih spoznajmo pobližje: kot pravi dr. Rakuša, se spolni hormoni pri obeh spolih proizvajajo v gonadah oz. spolnih žlezah, pri moških torej v testisih, pri ženskah pa v jajčnikih; dr. Jensterle Severjeva dodaja, da so ti hormoni sicer prisotni pri obeh spolih in da imamo, kadar govorimo o neravnovesju kot o bolezenskem stanju, pri tem v mislih neravnovesje progesterona in estrogena pri ženskah in testosterona pri moških.
Dr. Jensterle Sever poudarja, da kljub poplavi člankov o pomanjkanju ‘ženskih’ hormonov pri moških in ‘moških’ hormonov pri ženskah takšno klinično stanje NE obstaja, o bolezenskih stanjih govorimo predvsem v primerih, ko pride do presežka spolnih hormonov nasprotnega spola. Stroka torej NE išče pomanjkanja progesterona in estrogena pri moških ter pomanjkanja testosterona pri ženskah.
Testosteron – simbol moškosti
Pri testosteronu gre za steroidni hormon, najpomembnejši pri moškem spolu, ki skrbi za razvoj zunanjih spolnih znakov, igra pomembno vlogo pri spolnih funkcijah (želja po spolnosti, erekcija in proizvodnja semenčic), vpliva na razvoj mišic, gostoto kosti, na produkcijo rdečih krvničk itd., pravi dr. Jensterle Sever.
Kot omenja dr. Jensterle Severjeva, je za posledice pomanjkanja tega hormona najpomembnejši čas nastanka hipogonadizma, in sicer govorimo o obdobju pred puberteto in po njej. Kot posledica pomanjkanja testosterona v obdobju pred puberteto lahko pride do majhnih testisov, majhnega penisa in prostate, pičle poraščenosti, evnuhoidne telesne konstitucije, manjše mišične mase, povečanega tkiva dojk (ginekomastija) ter izostanka mutiranja, omenja zdravnica. V obdobju po puberteti se padec testosterona kaže predvsem kot pomanjkanje spolne sle, motnje erekcije, zmanjšane produkcije sperme, lahko tudi s povišanimi vrednostimi holesterola v krvi, nagnjenosti k depresiji, slabšemu spominu in sposobnosti koncentracije, upadu mišične mase, kopičenju trebušnega maščevja ter osteoporozi. Nasprotno splošnemu mnenju pa pomanjkanje testosterona ne vpliva na izgubo las pri moških.
Vzroki nastanka hipogonadizma pred nastopom pubertete so predvsem genetski, posledica različnih sindromov (npr. Klinefelltrejev in Kalmanov sindrom), redkeje vnetij (npr. mumps). Kasneje kronično pomanjkanje testosterona lahko povzročijo kemoterapija ali obsevanja ob zdravljenju rakavih obolenj ter tumorji ali ostale motnje v hipofizno-hipotalamičnem področju. Pomanjkanje testosterona in njegovega učinka lahko povzročajo tudi zdravila, ki zdravijo denimo srčno popuščanje, ali pa rak prostate, med povzročitelji pa se znajdejo tudi sladkorna bolezen, KOPB, kronična vnetna črevesna bolezen, astma, srčno popuščanje – na prvem mestu pa v povzročanju poznonastalega pomanjkanja testosterona v odrasli dobi kraljuje čezmerna telesna teža, ki velja za morilca testosterona št. 1.
Za upad testosterona torej ni ključno staranje, pravi dr. Jensterle Sever, pač pa čezmerna telesna masa in nezdrav življenjski slog.
Pred ženskami so moški tu v prednosti, saj lahko z zdravim življenjskim slogom sami upočasnijo upad testosterona.
Andropavza …
… je izraz za nekakšno ‘moško meno’, vendar pojem vsaj pri endokrinologih ni preveč v čislih, opozorita dr. Jensterle Sever in dr. Rakuša; kakor je namreč menopavza nepovratno stanje, ki se pojavi pri vseh ženskah in pomeni skoraj popolno pomanjkanje ženskih hormonov, se andropavza ne pojavi pri vseh moških, hkrati pa tudi ne pride do popolnega pomanjkanja testosterona.
Diagnostika pomanjkanja testosterona
Določanje vrednosti testosterona pri moških poteka laboratorijsko, na tešče in v odsotnosti akutnih obolenj; vsako akutno obolenje namreč lahko povzroči prehoden padec testosterona. Izmeriti ga je treba vsaj dvakrat pod standardiziranimi pogoji, in šele ko je dvakrat potrjena nizka vrednost testosterona pri moških, ki imajo tudi klinične težave, povezane s pomanjkanjem testosterona, začnemo razmišljati o zdravljenju, pove. dr. Jensterle Sever.
Zdravljenje pomanjkanja testosterona pri moških
Ob pomanjkanju testosterona kot posledice hipogonadizma, ki je povezan z genetskimi vzroki ali bolezenskimi stanji, je smiselno nadomeščati testosteron, pravi dr. Jensterle Sever. V Sloveniji imamo na voljo dve obliki nadomeščanja testosterona, in sicer v obliki gela, ki se nanaša kot losjon naravnost na kožo, ter v obliki intramuskularnih injekcij v tedenskih intervalih. Kadar so gonade oziroma gonadna os nepovratno poškodovane, je terapija praktično doživljenjska.
Za pozno-nastali hipogonadizem pa je, kot rečeno, najboljša terapija hujšanje in zdrav življenjski slog, zaradi česar se pomembno zvišajo vrednosti testosterona. V tovrstnih primerih so stanja največkrat reverzibilna. Za nadomeščanje testosterona se pri tej obliki pomanjkanja odločamo individualno.
Progesteron in estrogen pri ženskah
Matej Rakuša, dr. med., opisuje, da je hormon estrogen najpomembnejši pri razvoju sekundarnih spolnih znakov in klinični sliki, progesteron pa je pomemben za pripravo telesa na nosečnost in vzdrževanje nosečnosti. Nivo progesterona se med menstracijskim ciklusom redno spreminja. Če ne pride do nosečnosti, se koncentracija progesterona zniža, kar sproži menstrualno krvavitev. Pomemben je tudi pri fazi globokega spanja. Oba hormona pri ženskah vplivata tudi na izgubo las, pravi dr. Rakuša. Hormona nastajata v jajčnikih, njuna koncentracija pa variira glede na menstruacijski ciklus; s staranjem ženske se opaža pomembno manjšanje koncentracij obeh hormonov. Največji upad beležimo v obdobju menopavze v starosti okoli 50 let, usihanje ženskih hormonov pa se pojavi že v peri-menopavzalnem obdobju približno štiri leta pred nastopom menopavze.
Kdaj lahko pride do zmanjšanih vrednosti progesterona in estrogena pred menopavzo?
Kot navaja dr. Rakuša, do pomanjkanja ‘ženskih’ hormonov privedejo bolezenska stanja, pretirana športna dejavnost (npr. pri profesionalnih športnicah) ter izrazit stres; vzrok pa so lahko tudi motnje hranjenja ter čezmerno izločanje hormona prolaktina, značilnega za nosečnost in dojenje (do bolezensko povzročenega čezmernega izločanja prolaktina največkrat privedejo tumorji hipofize ter zdravila, ki vplivajo na ostale hormone in lahko povzročijo prekinitev menstruacije.)
Menopavza …
… nikakor ni bolezensko stanje, poudarja dr. Jensterle Severjeva, pač pa obdobje tranzicije; in če je bila do zdaj v našem okolju menopavza na slabem glasu in stigmatizirana zaradi zloglasnih simptomov, je treba spremeniti percepcijo družbe, da bi na menopavzo pogledala z bolj vzhodnjaškega stališča, ki to obdobje slavi – ne nazadnje so ženske na tej točki, v kateri so na višku življenja in kariere, šele na polovici življenja in dobijo povsem nove možnosti izjemnega vpliva na ožjo in širšo skupnost.
Zloglasni simptomi menopavze
Med značilnimi simptomi menopavze Dr. Rakuša omenja vročinske oblive, ki jih občuti do 80 % žensk, med katerimi jih 20–30 % poišče zdravniško pomoč; razbijanje srca, motnje spanja in nespečnost, nihanja razpoloženja in nagnjenost k depresivnemu razpoloženju, zmanjšanje vlažnosti nožnice in boleče spolne odnose, upad kostne mase oz. osteoporozo ter spremembe holesterola v krvi, pojavijo pa se tudi spremembe v telesni sestavi. K izrazitosti določenih simptomov znatno prispevajo tudi genetska nagnjenja ter nezdrav življenjski slog, ki vključuje kajenje in prekomerno telesno težo, dodaja dr. Rakuša.
Diagnostika pomanjkanja ženskih hormonov in zdravljenje
Določanje vrednosti progesterona in estrogena pri ženskah poteka laboratorijsko, pravi dr. Rakuša, opozarja pa, da njune vrednosti variirajo glede na mesečni ciklus. V menopavzi se določa hormon FSH (hormon hipofize) in če so njegove vrednosti nad 25 E/L, lahko govorimo o odpovedi delovanja jajčnikov oziroma o menopavzi; v primerih patoloških stanj, do katerih privedejo čezmerna telesna dejavnost, stres, tumorji hipofize in izločanje prolaktina, pa so vrednosti FSH znižane.
V obdobju menopavze načeloma progesterona in estrogena ne nadomeščamo, izjema so primeri izjemno hudih simptomov; zanj se odločimo le v primeru prezgodnje menopavze, do katere pride pred 40. letom in je vedno bolezenskega vzroka (genetski, deden ali posledica kemoterapij, obsevanj itd.) – in v tovrstnih primerih se vedno odločimo za nadomeščanje hormonov do obdobja, ko se pričakuje običajna menopavza, še dodaja dr. Rakuša.
Kot alternativo pri pomoči lajšanja simptomov menopavze dr. Jensterle Sever omenja vedno več dokazov v prid akupunkture, dr. Rakuša pa še dodaja, da pacientke pogosto omenjajo ugodne vplive nekaterih zelišč, kar sicer klinično še ni dokazano. Nadomeščanje ženskih hormonov v menopazi v primernih koncentracijah in za prehodno obdobje načeloma pride v poštev, če so simptomi močno izraženi.
