Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

O hormonih ste verjetno že slišali kakšno besedo. V strokovni literaturi najdemo definicije, ki hormone označujejo kot kemične snovi v telesu, ki nastajajo v hormonalnih žlezah, delujejo v majhnih količinah, se izločajo v kri in po njej potujejo do točno določenega mesta v telesu, kjer opravljajo svojo funkcijo. Hormonov je v telesu ogromno, in prav vsak je pomemben za pravilno in usklajeno delovanje celotnega telesa. Upad ravni določenega hormona lahko povzroči neprijetnosti, saj poruši ravnovesje. Upad ravni hormona estrogena povzroči pri ženskah pojav menopavze in klimakterija, ki lahko precej vplivata na zdravje ženske.

Avtor: Teja Makoter

 

Spregovorili bomo torej o neprijetnostih, ki jih lahko prinese pomanjkanje estrogena v ženskem telesu. To obdobje večinoma imenuje kar menopavza, čeprav termin ni popolnoma pravilen. Menopavza je namreč zadnja menstrualna krvavitev, torej tista, ki ji najmanj eno leto ne sledi nobena druga. Klimakterij pa je obdobje 5–10 let okoli menopavze. Začne se tako, da jajčniki proizvajajo vedno manj estrogena, po menopavzi pa popolnoma nič. Prve znake pomanjkanja tega spolnega hormona ženske začutijo približno dve leti pred menopavzo, ko se usihanje estrogena pospeši.

 

Klimakterične težave zaradi pomanjkanja spolnih hormonov lahko označimo kot kratkoročne in dolgoročne. Med zgodnje oziroma kratkoročne težave štejemo navale vročine, nočno znojenje, vrtoglavice, glavobole, utrujenost in nespečnost, razdražljivost, depresivno razpoloženje, motnje koncentracije in pozabljivost. Dolgoročni znaki pomanjkanja estrogena se pojavijo približno 2–5 let po nastopu menopavze. Označujemo jih s skupnim imenom urogenitalna atrofija. Nožnica postaja občutljiva, srbeča, žgoča. Prizadetost sečnega trakta se kaže tudi s pogostejšim, pekočim, neprijetnim odvajanjem vode.

 

Nizke ravni estrogena, ki so sicer normalne za čas po menopavzi, prinašajo pozitivne in negativne posledice. Pozitivne so, da zmanjšujejo možnost nastanka rakavih obolenj, negativne pa so žal številčnejše: nizka raven estrogena pospešuje izgubo kostne mase, kar pospešuje nastanek osteoporoze. Spremeni se tudi koža, saj nizka raven estrogena povzroči nizko raven kolagena, ki je sestavni del kože in vezivnega tkiva. Koža postane tanjša, bolj suha in zgubana. Pojavijo pa se lahko tudi težave z zobmi in dlesnimi.

Lajšanja klimakteričnih težav se lahko lotite na dva načina. Prvi je s strani alopatske medicine zelo opevan in zaželen – to je zdravljenje z nadomestno hormonsko terapijo. Drugi način pa je bolj v stiku z naravo. Četudi se bomo v nadaljevanju posvetili drugemu načinu, se za trenutek ustavimo pri prvem.

 

Nadomestna hormonska terapija (NHT)

Četudi sta menopavza in klimakterij naravna procesa, ju nekateri, celo zdravniki, pogosto obravnavajo kot bolezen, ki ju je treba zdraviti. Seveda obstajajo, tako kot pri vsakem zdravljenju, plusi in minusi. Pozitivne strani NHT so preprečevanje osteoporoze, zmanjševanje možnosti nastanka rakavih obolenj na debelem črevesju, preprečevanje izgube vida, … Negativne strani NHT pa so povečana možnost nastanka rakavih obolenj na rodilih in prsih, povečana možnost srčno-žilnih obolenj, krvnih strdkov, bolezni sečil, … Pomembno je tudi, da se zavedamo, da hormoni, ki jih v telo vnašamo z NHT, po svoji molekularni sestavi niso enaki tistim, ki jih telo proizvaja samo. Poleg tega pa tudi drži, da več umetnih hormonov kot bomo vnesli v telo, bolj bomo zatirali sposobnost telesa, da bi pa vendar še kaj naredilo samo. In ko bomo s terapijo prenehali, bo moralo telo zopet iskati ravnotežje, kar pa se bo navzven ponovno kazalo kot neprijetni znaki klimakterija.

 

Če pa se boste odločile, da boste najprej poskusile z bolj naravno terapijo, moramo najprej spregovoriti o prehrani. Paziti je treba, da je raven krvnega sladkorja čim bolj uravnotežena, kar omogoča preostanku spolnih hormonov, da bodo v celoti izkoriščeni. To lahko najlaže storite tako, da jeste redne, manjše obroke. Izpuščanje obrokov vodi do padca ravni sladkorja v krvi, kar povzroča razdražljivost, pozabljivost, nepravilno srčno frekvenco, … V takem stanju izločijo nadledvične žleze adrenalin, trebušna slinavka pa glukagon, kar povzroča dvig krvnega sladkorja. V takem stanju ljudje pogosto posežemo po sladkih prigrizkih, kar dodatno zmede delovanje žlez.

 

Zmanjšajte količino zaužitih mlečnih izdelkov in rdečega mesa, kar bo pripomoglo k uravnoteženju hormonov in učinkoviti presnovi. Rdeče meso je namreč polno fosfatov, ki pospešujejo izločanje kalcija iz kosti, kar povečuje možnost nastanka osteoporoze. Mlečni izdelki pa povzročajo kopičenje sluzi in kisline. Ti pogosto vsebujejo tudi veliko nasičenih maščob, ki vplivajo na nastanek arterioskleroze in visokega krvnega tlaka. Meso in mlečni izdelki potrebujejo precej energije za prebavo in lahko »zgnijejo« v črevesju, kar onemogoča vsrkavanje pomembnih hranil.

 

Ne pozabite na esencialne maščobne kisline, ki so sestavni del celic, skrbijo za lepo kožo in prožne žile ter uravnavajo ravni hormonov. Esencialne maščobne kisline so del nenasičenih maščobnih kislin, najdemo pa jih v oreščkih, semenih, ribjem olju in zelenjavi. Omega-3 maščobne kisline so v klimakteriju še posebej pomembne, saj jih telo uporabi za proizvodnjo prostaglandinov, ki znižujejo krvni tlak, preprečujejo zadrževanje soli in vode in varujejo pred srčnimi kapmi in infarkti.

 

Povečajte vnos fitoestrogenov. To so snovi, ki imajo hormonom podobne funkcije. Najpomembnejši izmed fitoestrogenov so izoflavoni, ki jih najdemo predvsem v soji. Telo lahko te substance, ki delujejo kot estrogen, uporabi tako, da jih veže na receptorje za estrogen. Fitoestrogeni omilijo številne neprijetnosti klimakterija in jih je poleg soje mogoče najti še v lanenem semenu, citrusih, peteršilju.

 

Zagotovite si pravšnjo mero vitaminov in mineralov. To najlaže storite tako, da jeste dovolj sadja in zelenjave, in sicer vseh barv, saj sadje in zelenjava različnih barv vsebuje različne vitamine in minerale. Je pa res, da se nekaj vitaminov izgubi med hrambo in kuho, zato velja morda razmisliti o prehranskih dodatkih.

 

Nekaj pozornosti morate nameniti tudi telesni aktivnosti. Sicer bi že morala predstavljati sestavni del našega vsakdana, vendar se pogosto zgodi, da nanjo pozabimo, kajne? Že 30 minut na dan bo pripomoglo k boljšemu počutju in pregnalo depresijo, ki zna biti pogost spremljevalec klimakterija. Med vadbo izloča naše telo endorfine, hormone, ki izboljšujejo razpoloženje. Vadba pripomore tudi k odvajanju strupov iz telesa, ohranja kosti močne in se uspešno bori z navali vročine, kar je dokazala tudi švedska študija, v kateri je sodelovalo 945 žensk, starih od 52 do 54 let. Posameznice so bile razdeljene v dve skupini, ena je redno vadila, druga pa je služila za kontrolno skupino. Rezultati so jasno pokazali, da redna telesna aktivnost zmanjša pogostost in intenzivnost navalov vročine. Ženske, ki so redno vadile, so obdobje klimakterija preživele brez hormonske terapije. Izkazalo se je tudi, da je meja vadbe, ki zagotavlja skoraj nobenih navalov vročine, 3,5 ure na teden oziroma 30 minut vadbe na dan.

 

Pomembno vlogo ima tudi odnos do staranja in do telesa. Klimakterij bo bolj prijeten za tiste posameznice, ki imajo dobro razvito zavedanje samih sebe in vedo, kaj njihovo telo potrebuje. Dokazano je, da se ljudje, ki so bolj duhovno zreli, lažje in srečneje soočajo s staranjem.

Pomembno je, da si vzamete dovolj časa zase. Privoščite si masažo ali se poglobite vase in se odpravite na pot osebnostne rasti. Tako kot vse v življenju je tudi obdobje klimakterija za nekaj dobro.

 

 

Februar, 2010

Ne spreglejte

V Sloveniji vsako leto odkrijejo 1400 novih primerov raka dojk, od tega je 6 do 8 % primarno razsejanega raka. Ta
Preberi več
Dojenje je za dojenčka najboljša izbira Dojenje je za dojenčka najboljša izbira. Za dojenčka materino mleko predstavlja optimalno prehrano, ki
Preberi več
Brez čakanja, s popolno organizacijsko podporo ter v mreži zanesljivih in strokovnih izvajalcev Oguljena fraza, star pregovor, ki smo ga
Preberi več
prepoznajte KVČB
Kronična vnetna črevesna bolezen (KVČB) je imunsko pogojeno vnetje prebavnega trakta. Gre za kronično, napredujočo bolezen, ki ima različno dolga
Preberi več
Revmatoidni artritis je kronična vnetna avtoimunska bolezen, ki prizadene sklepe, vezivno tkivo, mišice in kite. Pojavi se lahko v kateri
Preberi več
Slovenska tiskovna agencija je v sodelovanju s Slovenskim združenjem bolnikov z limfomom in levkemijo (L&L) v maju pripravila spletni dogodek L&L INFO
Preberi več
Sončenje in tudi vsakodnevni vpliv UV žarkov ima pomemben vpliv na zdravje in izgled vaše kože danes in čez  desetletja.
Preberi več
luskavica
Luskavica oziroma psoriaza je kronična vnetna bolezen kože. V nasprotju s prepričanjem nekaterih nikakor ni nalezljiva. Za njo zboli od
Preberi več