Protin ali putika ali urični artritis velja za bolezen preobilja. V preteklosti je bila to bolezen kraljev, saj so le najbogatejši lahko uživali bogato mesno hrano in večje količine alkoholnih pijač. Danes je protin zaradi spremembe prehranjevalnih navad postal bolezen množic.
Avtorica: Maja Korošak
Protin je presnovna bolezen, ki nastane zaradi nalaganja kristalov sečne kisline (urata) v sklepe in druga tkiva. Kristali v sklepu povzročijo vnetje (urični artritis). Pojavi se pri ljudeh, ki imajo stalno povišano sečno kislino v krvi. Tako so protin, putika ali giht izrazi, ki opisujejo zvišano vrednost sečne kisline v krvi in posledično pojav simptomov, ki se izrazijo kot bolečine v sklepih. Najpogosteje se začno v palcu na nogi. Napadi protina so lahko nepričakovani in močno boleči. Ni nujno, da vsi, ki imajo zvišano raven sečne kisline v krvi, zbolijo za protinom. Zvišana raven sečne kisline v krvi je približno desetkrat pogostejša od pojavnosti protina.
Protin je razmeroma pogosta bolezen (na 100.000 prebivalcev zboli 20 do 35 ljudi). Večinoma, vsaj v 90 do 95 %, prizadene odrasle moške, ženske praviloma zbolijo šele po menopavzi. Vrh pojavnosti bolezni je med 40. in 50. letom. V Sloveniji vsako leto okrog 700 oseb doživi prvi akutni napad protina. Tvegani dejavniki so predvsem previsok krvni tlak, nepravilna prehrana, debelost, pitje alkohola, visok holesterol, sladkorna bolezen, bolezen ledvic in nekatera zdravila (zdravila za odvajanje vode).
Če je bolezen pravilno zdravljena, se napadi ne ponavljajo ali so bistveno redkejši, s čimer se izognemo okvaram sklepov in drugih tkiv. Nezdravljena bolezen pa se po dolgih letih razvije v okvare sklepov, ki se lahko tudi trajno spremenijo in povzročijo invalidnost.
Kaj jo povzroča?
Nataša Obradović, dr. med., spec. družinske medicine
Pogovarjali smo se z Natašo Obradović, dr. med., specialistko družinske medicine iz Krškega, ki nam je opisala vzroke za to bolezen, njeno zdravljenje, pa tudi to, kako na potek bolezni lahko vplivamo sami oziroma kako lahko omilimo njene neprijetne simptome.
Kaj torej povzroča nastanek protina?
Nataša Obradović: »Povzroča ga odlaganje kristalov sečne kisline v sklepe, do česar pride pri zvišani koncentraciji sečne kisline v krvi. Vzrok za to pa so lahko povečana tvorba sečne kisline v jetrih (velika količina zaužitih purinov s hrano in pijačo, encimski defekt, tumorji), njeno zmanjšano izločanje (ledvične bolezni, uživanje zdravil, ki odvajajo vodo, acetilsalicilna kislina) ali vse hkrati. Tudi alkohol zveča tvorbo sečne kisline in hkrati zmanjša njeno izločanje skozi ledvice – še posebej pivo, ki vsebuje večjo količino purinov. Sklepno vnetje lahko sprožijo tudi poškodba, okužba, hujši stresi, operativni poseg, stradanje.
Kako se protin kaže?
Kot je povedala naša sogovornica, se bolečina v prizadetem sklepu pojavi nenadoma in se v nekaj urah močno ojača. »Sklep je otečen, pordel, toplejši in občutljiv na dotik. Lahko se pojavi tudi mrzlica s povišano telesno temperaturo. Pogosto se začne ponoči. Največkrat je prizadet palec na nogi (pri več kot polovici bolnikov), lahko pa so prizadeti nart, gleženj, peta, koleno, zapestje, mali sklepi prstov rok ali komolec. Pri prvem napadu je običajno prizadet samo en sklep, pri naslednjih pa je lahko prizadetih tudi več sklepov naenkrat,« je potek napada opisala dr. Obradovićeva.
Postavljanje diagnoze
Postavljanje diagnoze najprej vključuje pogovor zdravnika z bolnikom (anamneza), nato še pregled bolnika (klinični status). Bolniku se odvzameta kri in urin za laboratorijske preiskave, odvzame se tudi sklepna tekočina (punkcija sklepa).
Kako poteka zdravljenje?
Po besedah naše sogovornice zdravljenje bolnika s protinom vključuje poučevanje bolnika, prekinitev akutnega napada, preprečevanje ponovitev napadov ter preprečevanje in zdravljenje pridruženih bolezenskih stanj.
»Zdravnik mora bolnika seznaniti z boleznijo in z načeli dietne prehrane ter nujnostjo opuščanja hrane z visoko vsebnostjo purinov. Ob akutnem napadu sta potrebna počitek in mirovanje, od zdravil pa uporabljamo nesteroidne antirevmatike, ki delujejo protibolečinsko in ublažijo vnetje. Bolnika z akutnim napadom pa nikoli ne zdravimo z acetilsalicilno kislino (aspirin), saj ta zavre izločanje urata (tj. soli sečne kisline) s sečem in lahko podaljša čas napada sklepnega vnetja,« razlaga dr. Obradovićeva in nadaljuje, da samo povečana sečna kislina v krvi še ne pomeni, da je potrebno zdravljenje z zdravili (alopurinol).
V katerih primerih se potemtakem odločajo za zdravljenje z zdravili? »Za to se odločamo praviloma v primerih, ko je raven sečne kisline v krvi zelo visoka, ko se skupki uratnih kristalov tvorijo na uhlju (t. i. tofi) in v podkožju okoli sklepov, pri okvari ledvic in ledvičnih kamnih ter v primerih, ko že majhen dvig ravni sečne kisline v krvi sproži napad artritisa (vnetje sklepa).« Dr. Obradovićeva še pove, da zdravil za zniževanje serumske ravni sečne kisline prav tako ne uvajajo med akutnim napadom in tudi ne že po prvem akutnem protinskem napadu, temveč šele po umiritvi drugega ali tretjega napada. Odmerka alopurinola, ki ga bolnik že prejema, ne spreminjajo med akutnim napadom bolezni, saj bi tako artritis potekal težje in bi trajal dlje. Naša sogovornica še doda, da je v primeru zvišanega krvnega tlaka ali holesterola in v primeru sladkorne bolezni treba hkrati zdraviti tudi ta stanja.
Štiri obdobja bolezni
Kako bolezen poteka? Nataša Obradović: »Protin poteka v štirih zaporednih obdobjih. Najprej ugotovimo zvišano raven sečne kisline v krvi in ta lahko vztraja tudi več kot 20 let, ne da bi povzročala kakršne koli težave. Konča se s prvim napadom sklepnega vnetja, ki mu pri skoraj treh četrtinah bolnikov sledi ponovni napad že v prvem letu. Kasnejši napadi prizadenejo več sklepov naenkrat, potekajo huje in so dolgotrajnejši. Sčasoma se razvije kronična oblika s pojavom tofov (to so večji skupki kristalov sečne kisline v koži uhlja, nad sklepi prstov, v sklepnih ovojnicah, kitah, lahko tudi v srčni mišici in zaklopkah). Napadi protina se lahko ponavljajo še dva do tri mesece po začetku zdravljenja z zdravili za zniževanje serumske ravni sečne kisline.«
Kdaj pa je zdravljenje protina uspešno?
»Če je zdravljenje kroničnega protina uspešno, se napadi ne ponavljajo ali so vsaj zelo redki. Funkcijsko stanje sklepov se ne poslabšuje, hkrati ne ugotavljamo pojava ledvične prizadetosti ali ledvičnih kamnov. Opažamo lahko počasno izginevanje majhnih tofov.
Zdravnik bolnika v nadaljevanju spremlja. Kako potekajo kontrole?
»Dolžino zdravljenja z zdravili in pogostost kontrolnih pregledov določi zdravnik glede na kontrolne vrednosti sečne kisline in glede na stanje prizadetih sklepov, lahko tudi ledvic. Če je koncentracija sečne kisline v krvi dlje časa v normalnih mejah, bo zdravnik najverjetneje ukinil alopurinol. Vendar ga bo ponovno predpisal, če se bodo težave ponovile. Večina bolnikov ga jemlje vseživljenjsko. Včasih je potrebna napotitev k revmatologu,« pojasni dr. Obradovićeva.
Kaj lahko storimo sami?
Kako si lahko bolniki pri protinu pomagajo sami? Dr. Nataša Obradović svetuje, naj bolnik počiva z dvignjenim prizadetim sklepom. »Že ob prvih začetnih znakih ponovnega napada protina lahko bolnik začne jemati predpisani odmerek nesteroidnih protivnetnih zdravil ob ustrezni zaščiti sluznice prebavil. Če pa že uživa vzdrževalni odmerek alopurinola, naj ga med akutnim napadom nikar ne zveča ali opusti.
Dr. Obradovićeva še opiše, kako protin vpliva na kakovost življenja bolnika. »Ob akutnem napadu protina je bolečina zelo huda in začasno močno poslabša kakovost bolnikovega življenja. Do umiritve sklepnega vnetja bolnik tudi ni zmožen za delo. Napad v večini primerov traja približno en teden, če ga ne zdravimo, kadar pa ga zdravimo z nesteroidnimi antirevmatiki, se potek skrajša.« Kako pa je pri kronični obliki protina? »Pri kroničnem poteku je delovna sposobnost odvisna od obsega sklepnih okvar in narave bolnikovega dela. Če bolnik upošteva nasvete zdravnika o dieti z zmanjšano vsebnostjo purinov in opusti pitje alkoholnih pijač ter redno jemlje predpisana zdravila, najverjetneje ne bo imel nikakršnih težav in bo lahko povsem normalno opravljal vsakodnevne obveznosti.«
Ali je protin mogoče preprečiti?
Dr. Obradovićeva pritrjuje. »Z dobrim dietnim režimom in z zadostno količino popite tekočine se da kar precej narediti v smeri preprečevanja putike. Izogibati se je treba alkoholu, še posebej pivu, in živilom, ki vsebujejo veliko purinov (drobovina, divjačina, raki, školjke, sardelice, slaniki, skuše, losos, stročnice, beluši, špinača, cvetača, kvas). Pri prekomerni telesni teži shujšajte in poskrbite za vzdrževanje normalne telesne teže, kajti debelost presnovne motnje še okrepi. Tudi pretirano postenje lahko povzroči kopičenje urata v krvi in posledično napad protina. Zmernost pri prehrani je zato ključnega pomena,« zaključi dr. Obradovićeva.
ABC
A Protin večinoma prizadene odrasle moške, ženske praviloma zbolijo šele po menopavzi.
B Zvišana raven sečne kisline v krvi lahko vztraja tudi več kot 20 let, ne da bi povzročala težave.
C Če je zdravljenje kroničnega protina uspešno, se napadi ne ponavljajo ali so vsaj zelo redki.
