Poletje je čas, ko mnogi preživljajo brezskrbne dneve in počitnice izkoristijo, da si napolnijo zaloge energije za vse leto. V času dopustov spremenimo svoj ritem, nekateri gredo na potovanje, drugi se odločijo v svojem prostem času povečati svojo telesno aktivnost, za vse pa velja, da si umirimo telo in duha od prenatrpanega urnika med letom. Spremembe zdravemu človeku ne povzročajo posebnih preglavic.
Avtor: Ines Trebec
Kako pa je z bolniki, ki imajo sladkorno bolezen? Na kaj morajo biti pozorni pri načrtovanju počitnic in potovanj, smo se pozanimali pri dipl. med. sestri Klari Peternelj, ki uvodoma poudarja, da so bolniki s sladkorno boleznijo ves čas zdravljenja vključeni v zdravstveno-vzgojne programe različnih vsebin. Podane informacije so jim v pomoč, da to kronično bolezen čim bolje spoznajo in se jo naučijo obvladovati – voditi v vsakdanjem življenju. Prav tako pa so tudi poučeni, kako ukrepati v posebnih okoliščinah, kamor sodi tudi čas počitnic in potovanj.
Je lahko sladkorna bolezen ovira za bolnike, ki si želijo npr. na potovanje v tujino?
Sladkorna bolezen načeloma ni ovira za bolnike, da ne bi mogli polno živeti. Nedvomno pa je od vrste zdravljenja, urejenosti sladkorne bolezni, bolnikove sposobnosti samovodenja in morebitnih pridruženih kroničnih zapletov odvisno, koliko brezskrbnosti si posameznik lahko privošči v počitniških dneh. Največ svobode imajo bolniki, ki obvladujejo sladkorno bolezen brez zdravil, torej z zdravo prehrano in s telesno aktivnostjo. Vendar tudi oni ne smejo pozabiti na načela zdrave, uravnotežene prehrane, saj se grobi prekrški tudi pri njih kaznujejo s poslabšanjem sladkorne bolezni, še zlasti, če se pridruži še kakšna bolezen. Bolniki, ki se zdravijo z inzulinom, potrebujejo več informacij.
Pomembno je, da spoštujejo načela zdravljenja »njihove« sladkorne bolezni in da ne pozabijo jemati predpisanih zdravil. Prav tako kot ostali lahko gredo na počitnice, hodijo na izlete ter potujejo v bolj ali manj oddaljene kraje in pri tem izbirajo med vsemi potovalnimi sredstvi. Nekateri najdejo čas za hobije, so npr. bolj telesno aktivni, kar pomeni večjo možnost za nastanek hipoglikemij – prenizkih vrednosti krvnega sladkorja. Spremeni se jim lahko tudi prehrana; tako ritem prehranjevanja kot tudi količina in sestava obrokov. Nerednost v prehrani in eksperimentiranje z njo lahko povzroča ali povišane vrednosti koncentracije glukoze v krvi ali hipoglikemije.
Kaj svetujete bolnikom s sladkorno boleznijo, ki bodo svoj prosti čas preživeli aktivneje in povečali svojo telesno aktivnost?
Telesna aktivnost izboljša fizično in psihično počutje. Povečana dejavnost mišic povečuje energijske potrebe telesa, zniža se koncentracija krvnega sladkorja in zveča učinek inzulina. Več telesne dejavnosti poveča tveganje za nastanek hipoglikemij. Priporočamo, da se na daljše pohode ne odpravljajo sami, da seznanijo nekoga s smerjo njihove pohodne poti, s časom odhoda in predvidenim časom vrnitve. Pred telesno dejavnostjo naj preverijo koncentracijo krvnega sladkorja in upoštevajo navodila samovodenja. Koncentracijo krvnega sladkorja naj preverjajo vsako uro telesne dejavnosti in naj v primeru nizkih vrednosti ustrezno ukrepajo. Prepričajo naj se, da zna spremljevalec ukrepati v primeru hipoglikemije, da zna uporabljati glukometer in da zna vbrizgati glukagon. Pohodni čevlji naj bodo kakovostni, uhojeni in udobni. Za daljšo hojo naj obujejo dva para nogavic. Če so na območju, kjer je vroče in/ali vlažno, naj vsebnik s testnimi lističi hitro odprejo in ga takoj zaprejo, ker vlaga vpliva na kakovost lističev.
Kako naj se sladkorni bolniki, ki načrtujejo počitnice v tujini ali daljšo odsotnost z doma, ustrezno pripravijo na potovanje?
Zaradi spremenjenih okoliščin morajo bolniki s sladkorno boleznijo dopust oziroma potovanje pravilno načrtovati, se na to ustrezno pripraviti in upoštevati navodila glede potrebnih sprememb v zdravljenju oziroma samovodenju sladkorne bolezni. Tako preprečijo pojav akutnih (diabetično ketoacidozo, hiperosmolarni sindrom) in poslabšanje kroničnih zapletov. Poleg ukrepov, ki veljajo za vse (ureditev zdravstvenega zavarovanja, obvezna cepljenja, če potujejo v države, kjer je to potrebno), si zagotovijo še:
- identifikacijski kartonček, kjer je v dveh tujih jezikih napisano, da imajo sladkorno bolezen in kako je treba ravnati ob hipoglikemiji;
- potrdilo zdravnika, na katerem piše, da imajo sladkorno bolezen in kako jo zdravijo,
- navodila za prilagajanje zdravil in/ali inzulina pri prehodu v drugi časovni pas, saj menjava časovnega pasa vpliva na zdravljenje;
- zadostno količino zdravil (tablete, inzulin) in ostalih pripomočkov za samokontrolo;
- naslov najbližje zdravstvene ustanove;
- če potujejo v tujino, naj se pozanimajo o generičnih imenih inzulina in zdravil, ki jih prejemajo, če bodo le-te potrebovali;
- pozanimajo naj se o hrani, predvsem o značilnih jedeh, ki bi jih želeli poskusiti in o kakovosti pitne vode.
Bolniki s sladkorno boleznijo naj potujejo v kraje, kjer je zdravstvena služba primerno organizirana. Tisti, ki potrebujejo hemodializo, morajo prebivati v bližini hemodializnih centrov in si dializno mesto zagotoviti že pred odhodom. Bolniki s sladkorno in hkrati srčno boleznijo ali popuščanjem srca, morajo biti še posebej previdni. Tistim s hujšo stopnjo srčnega popuščanja celo odsvetujemo potovanja, predvsem dolge polete z letalom.
Kako je s shranjevanjem zdravil v času potovanja z različnimi prevoznimi sredstvi?
Če taki bolniki potujejo z letalom, vlakom ali avtobusom, naj prtljago razdelijo na dva dela. V ročni prtljagi naj imajo inzulin v originalni embalaži, izolirno torbico za shranjevanje inzulina, pripomočke za samokontrolo, pripomočke za hipoglikemijo (glukozne tablete ali glukozni gel, glukagon), identifikacijski kartonček, zdravniško potrdilo, ostala predpisana in nujna zdravila, dodaten obrok hrane in vodo. Če potujejo z avtomobilom in so vozniki, morajo paziti, da ne pride do hipoglikemije; ob njenih znakih pa morajo takoj in pravilno ukrepati.
Pri inzulinu moramo biti pozorni, ali je shranjen na primerni temperaturi?
Inzulin je treba hraniti na primerni temperaturi, da ohrani svojo učinkovitost. Neučinkovit postane pri temperaturah pod 2 ºC in nad 35 ºC. Ne sme se pregreti, ne sme biti izpostavljen soncu in ne sme zmrzniti. Pri potovanju z letalom, vlakom, avtobusom ga imejte v ročni prtljagi, ker temperature v zaprtem avtomobilu, avtobusu, vagonu ali prtljažnem prostoru letala dosegajo previsoke ali prenizke vrednosti. Pri potovanju z avtomobilom ga ne smete imeti na polici, armaturni plošči ali v prtljagi na strehi avtomobila. Če potujete v zelo vroče ali mrzle kraje, ga hranite v izolirni torbici ali drugi primerni embalaži, ki ohranja sprejemljivo temperaturo.
Morebitne posebnosti pri potovanju z letalom?
Večina osebja na letališčih razvitejših držav prepozna opremo in pripomočke za zdravljenje sladkorne bolezni. Ker povsod ni tako, mora imeti bolnik pri sebi identifikacijsko kartico in potrdilo zdravnika. Vsa zdravila morajo biti pakirana v originalni embalaži. Kdor ima inzulinsko črpalko, naj osebje na letališču opozori nanjo že pred pregledom varnostnikov. Bolniki naj pred odhodom preverijo vsebino ročne prtljage.
Kako na bolnike vpliva potovanje med časovnimi pasovi?
Menjava časovnega pasa vpliva na zdravljenje z inzulinom. Bolniki, ki načrtujejo takšna potovanja, naj se posvetujejo s člani diabetološkega tima. Pri njih bodo dobili natančne informacije o prilagoditvi odmerkov inzulina ali tablet, ki so odvisni od sheme zdravljenja, spremembe časa (števila dodatnih ali manjkajočih ur) in od dnevnega časa začetka in konca prevoza. Odmerek je treba primerno prilagoditi časovni razliki. Če je časovna razlika manjša od dveh ur, odmerka inzulina ni treba prilagajati. Enostavno pravilo je, da se odmerek inzulina poveča, ko se dan daljša. To je pri potovanjih na Zahod. Odmerek se zmanjša, ko se dan skrajša, torej pri potovanjih na Vzhod.
Običajno ljudje na potovanju pokušajo in uživajo tipično lokalno hrano. Je pri uživanju take hrane pri bolnikih s sladkorno boleznijo kakšna omejitev?
Poleg že prej navedenih splošnih napotkov svetujemo, da se pred potovanjem v tujino pozanimajo in preverijo vsebnosti ogljikovih hidratov v značilnih jedeh neke dežele. Izogibati se je treba »ulične prehrane«. V toplih področjih naj bodo pozorni na higiensko kakovost hrane. Če si pred obroki vbrizgavajo inzulin, naj to v restavracijah storijo šele, ko dobijo hrano na mizo. Ko potujejo, naj imajo s seboj vedno prigrizek, če pride do sprememb načrtovanega poteka dneva. Pijejo naj vodo, mineralno vodo, čaje, alkohol pa naj uživajo le v zmernih količinah, saj se koncentracije glukoze v krvi lahko znižajo. Preverijo naj, ali je voda, kjer se nahajajo, pitna, sicer naj pijejo ustekleničeno.
Julij-avgust 2013
