Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Hormoni – telefončki v našem telesu, hkrati pa pogosti krivci za naša čustvena nihanja. Molekule, ki različnim delom telesa (organom, tkivom, možganom …) omogočajo, da si med seboj pošiljajo signale in se tako sporazumevajo med seboj. Skozi to signalizacijo hormoni obenem uravnavajo celotno fiziologijo organizma in vedenja – pri ljudeh, denimo, regulirajo spanje, prebavo, spolno funkcijo, stres in razpoloženje. Načeloma jih sestavljajo aminokisline, beljakovine in maščobne kisline. Spoznajmo najpomembnejše hormone, ki vplivajo ne samo na naše zdravje, temveč tudi na naše vedenje in razpoloženje.

Avtorica: Irena Pfundner

Endokrini sistem v našem telesu je nadzorni sistem žlez z notranjim izločanjem, ki izločajo kemijske prenašalce, hormone. Endokrine žleze izločajo hormone v žilni sistem in tako po krvi potujejo do različnih telesnih organov. V naših telesih naj bi bilo po trenutnih dognanjih več kot 70 različnih hormonov. Torej hkrati tudi kar 70 potencialnih motilcev našega vsakodnevnega delovanja in razpoloženja.

Hormoni sreče

Ta skupina hormonov v nas sproža pozitivne, včasih celo evforične občutke. Ti hormoni veljajo tudi za nevrotransmitorje, saj prenašajo sporočila med živčnimi celicami. Glavni hormoni sreče so dopamin, serotonin, endorfini in oksitocin.

Dopamin – hormon nagrajevanja

Dopamin v nas sproža občutke ugodja kot sistem nagrajevanja naših možganov. Val dopamina lahko sprožajo spolni odnosi, nakupovanje, vonjanje sveže pečenih piškotov ipd. Ti nevrotransmitorji ugodja so tudi neke vrste nagrajevalci, zato nas vsakič, ko pokusimo en piškot, mika, da bi šli še po enega ali dva, tri … Temnejša stran dopamina je zato nevarnost odvisnosti, predvsem pri intenzivnem občutku nagrade, ki jo občutijo ljudje, ki vzamejo droge (heroin, kokain). Dopamin sicer vpliva tudi na učenje in pozornost, razpoloženje, gibanje, srčni utrip, delovanje ledvic, spanje, procesiranje bolečine, laktacijo …

Po podatkih Harvardske medicinske šole sproža premajhna količina izločenega dopamina toge gibe, kot jih opazimo pri parkinsonovi bolezni. Nekatere študije povezujejo tudi depresijo in slabše razpoloženje z majhnimi količinami dopamina. Za spodbujanje izločanja dopamina je primerna hrana z visokimi količinami tirozina: piščanec oz. perutnina, mlečni izdelki, avokado, banane, buča, soja … Dopamin se sprošča tudi v procesu meditacije.

Serotonin – naravni dvigovalec razpoloženja

Vsakič ko smo srečni in imamo občutek, da je na svetu vse v redu, smo pod vplivom serotonina. Serotonin lahko odpravi depresijo in nas preplavi z občutki evforije, premajhne količine serotonina pa povzročajo depresijo. Večina antidepresivov zato deluje na principu dvigovanja količine serotonina v možganih. Naravni način za dvig serotonina sta denimo rekreacija (kolesarjenje, dvigovanje uteži) in izpostavljanje soncu, iz hrane ga naša telesa težje absorbirajo.

Endorfini – naravni olajševalci bolečin

Endorfini lahko zmanjšujejo stres in nas navdajajo z dobrimi občutki. So naravni blažilci bolečin. Izločajo se ob bolečini ali stresu. Obstaja približno 20 različnih endorfinov, najbolj poznan je betaendorfin ali t. i. tekaška droga. Endorfini se sproščajo tudi, ko se smejemo, ko se zaljubimo, ko se ljubimo, celo ob dobrem obroku. Lahko jih sprostijo tudi akupunktura, meditacija, igranje glasbe, petje, ples in ultravijolična svetloba.

Oksitocin – hormon ljubezni

Glavni hormon pri rojstvu dojenčka, ki spodbuja krčenje maternice, po porodu pa spodbuja proizvodnjo mleka in ustvari povezanost med mamo in otrokom. Oksitocin se sprošča tudi, ko se zaljubimo, ljubimo ali zgolj crkljamo. Pomanjkanje oksitocina vodi v depresijo (najbolj poznana je poporodna depresija). Najbolj pa ga spodbudimo z rekreacijo, glasbo, med masažo, zelo ugodno vpliva že sam objem.

 

Ženski in moški hormoni

V vsakdanjem življenju vpliv hormonov najpogosteje pripisujemo ženski populaciji. Hormoni, ki so izključno ženski, vplivajo na njihov menstrualni cikel, pojav menopavze. Najpogostejši hormoni, ki vplivajo na ženske, so estrogen, progesteron, DHEA pa tudi testosteron, ki sicer velja za izrazito moški hormon.

Estrogen

Ima več kot 400 funkcij v telesu. Vpliva na razvoj spolnih značilnosti, maščobnih zalog v telesu, zmanjšuje delovanje ščitnice, stimulira rast tkiva dojk, spodbuja obnavljanje nožnice, ohranja raven kolagena, povečuje izločanje serotonina, pomaga pri transportu glukoze v krvi …

Progesteron

Nastaja v obdobju ovulacije, torej v obdobju možnosti za zanositev pri ženskah. Pomirjujoče deluje na možgane, znižuje holesterol, ščiti pred hiperaktivnostjo, je diuretik, izboljšuje inzulinsko odpornost, spodbuja delovanje ščitnice, povečuje gostoto las, pomaga pri porabljanju maščob, je bistven pri ohranjanju nosečnosti …

DHEA – hormon mladosti

Po 30. letu njegova naravna raven začne upadati. Ljudje z zadostno količino hormona DHEA so vitalnejši, imajo odličen spomin in hitre misli, močnejše kosti, čvrste mišice, odgovoren je tudi za nastanek spolnih hormonov, lajša simptome depresije, omili posledice stresa, izboljšuje delovanje imunskega sistema, podaljša fazo spanja REM, lajša simptome menopavze.

Testosteron – hormon moškosti

Pri moških velja za hormon agresivnosti in strasti. Žensko telo ga proizvaja za desetino manj kot moško. Ta hormon izboljšuje spanje, počutje, vitalnost, je bistvenega pomena za libido, zavira kopičenje maščob, izboljša gostoto kosti …

 

Stresni hormoni

Sami vemo, da se v stresnih situacijah naše telo in um odzivata drugače, smo v stanju »beži ali se bojuj«, v stanju nenehne pripravljenosti in večje koncentracije. Veliko vlogo pri tem odigrajo stresni hormoni, med katerimi sta glavna in najbolj poznana kortizol in adrenalin.

Adrenalin

Hormon nadledvične žleze, ki se izloča v stresnih, razburljivih ali čustvenih okoliščinah. Poznamo ga tudi kot epinefrin, znaki povišanega adrenalina pa so povišan srčni utrip in pretok krvi v možgane in mišice, kar telesu omogoča, da se odzove hitro in če je treba, v stanje bega ali boja.

Kortizol

Hormon nadledvične žleze, ki uravnava nekaj ključnih telesnih funkcij, kot je uravnavanje krvnega sladkorja in vnetij v telesu. Telesu se pomaga soočati s stresom. Izloča se redno skozi ves dan, z vrhuncem zgodaj zjutraj in padcem ponoči. Ko se soočimo s stresom, telo izloči večje količine kortizola, da bi preprečilo vnetja in povečalo glukozne rezerve. Skozi čas pa lahko čezmerne količine kortizola pustijo posledice na telesnem in čustvenem stanju, ošibi tudi imunski sistem.

 

Drugi hormoni

Inzulin

Hormon trebušne slinavke, ki uravnava raven krvnega sladkorja. Celicam tudi omogoča, da črpajo glukozo iz krvi, glukoza pa daje tem celicam energijo. Najpogostejše posledice inzulinskih težav so sladkorna bolezen tipa 1 in 2.

Melatonin – hormon spanja

Pomaga naši notranji uri. Izpostavljenost dnevni svetlobi določa, koliko melatonina se sprošča v nas. Motnje spanja so pogost kazalnik, da se v telesu ne izloča dovolj melatonina (pogostejši pojav v kasnejših letih življenja).

Rastni hormon

Najpomembnejši je v obdobju pubertete, ko se telo razvija in raste. Če se ga je izločalo preveč, se bo to odrazilo v povečani čeljusti, bolečih sklepih, razmiku med zobmi, premajhne količine pa v omotičnosti, kopičenju trebušne maščobe in splošni šibkosti.

Hormon ščitnice

Ščitnični hormoni nadzirajo telesni metabolizem, zaužito hrano pomagajo pretvoriti v energijo. Ščitnica je lahko premalo aktivna (kar se kaže v zmrzljivosti, zaprtju, suhi koži, pridobivanju teže, omotičnosti, izgubi las …) ali preveč aktivna (povečano znojenja, tresenje, težave z mehurjem, srčne aritmije, izguba teže).

 

Hormonska neravnovesja

Hormoni so za nas ključnega pomena za vzdrževanje normalnih telesnih funkcij in procesov, med katere sodijo uravnavanje presnove, vzdrževanje telesne homeostaze, pomoč pri rasti in razvoju, uravnavanje razpoloženja, pomoč pri reprodukciji. Ko pa so ravni hormonov neuravnovešene, lahko to vodi v številne zdravstvene težave.

Ko se soočamo s hormonskimi neravnovesji, pomeni, da žleza, ki je odgovorna za posamezen hormon, izloča bodisi premalo bodisi preveč posameznega hormona. Hormonska neravnovesja se lahko pojavijo tako pri ženskah kot pri moških, razlogov za to pa je veliko. Obstaja nekaj značilnih znakov, ki lahko nakazujejo na hormonsko neravnovesje:

  • Težave s spanjem: V starejši dobi se lahko zaradi nižje ravni progesterona pri ženskah in nižje ravni testosterona pri moških pojavijo spremembe pri vzorcih spanja.
  • Spremembe libida: Nižja raven testosterona pri moških in estrogena pri ženskah lahko vodi v zmanjšanje želje po spolnosti. Raziskava Univerze v Michiganu je pokazala, da lahko ženske povišajo raven estrogena z doživljanjem orgazmov, moški pa s povečanjem mišične mase. Nekaj se da storiti tudi s spremembo prehrane in hormonskimi dodatki.
  • Težave s spominom: Kronični stres lahko povzroči slabše delovanje nadledvične žleze, ki ni sposobna več proizvajati kortizola. Na spomin lahko vpliva tudi nižja raven estrogena.
  • Težave s prebavo: Zaradi nizke ravni serotonina se lahko razvije sindrom razdražljivega črevesja, na težave s prebavo pa lahko vpliva tudi nizka raven kortizola.
  • Spremembe teka: Ena izmed študij je pokazala, da je ob primanjkovanju spanca zelo visoka raven hormona grelina oziroma hormona lakote, ki poveča tek. Tako kronična utrujenost lahko privede do prekomerne teže, saj povečuje občutek lakote.
  • Spremembe razpoloženja: prevelika količina estrogena lahko povzroča čustveno nestabilnost, nizka raven progesterona pa lahko vodi v anksioznost.
  • Spremembe telesna teže: nizka raven progesterona in prekomerna količina estrogena lahko vodita do nepojasnjenega pridobivanja telesne teže pri ženskah, pri moških pride do tega zaradi prekomerne količine estrogena in pomanjkanja testosterona.

Drugi znaki hormonskega neravnovesja so še neredni menstrualni cikli, omotičnost, aknavost, izguba las, oblivanja in nočna potenja … V večini je pri hormonskih neravnovesjih najboljše prilagoditi prehrano in povečati količino gibanja, uravnati vzorce spanja in zmanjšati količino stresa v življenju. V resnejših primerih je seveda ključen posvet pri zdravniku.

 

 

Ne spreglejte

Ste že slišali za izraz hepatobilarni rak? Gre za tri vrste rakavih bolezni: raka jeter, raka žolčnika in raka žolčevodov.
Preberi več
Rak dojke najprej zaseva po limfnih poteh v priležne pazdušne bezgavke. Do tega stadija gre za zgodnjega raka dojk in
Preberi več
Ste že kdaj utrpeli poškodbo kolena, kateri je sledila rehabilitacija? Ste imeli morda občutek, da vam rehabilitacija ni pomagala in
Preberi več
Stenska klimatska naprava MSZ-AY je najnovejši model v seriji stenskih klimatskih naprav MITSUBISHI ELECTRIC. Posebnost tega modela so bela matirana
Preberi več
Sladkorna bolezen lahko povzroča okvaro različnih organov in ena izmed njenih pogostih »žrtev« je tudi oko. Previsoke ravni sladkorja v
Preberi več
Luskavica je imunsko pogojena, kronična, vnetna bolezen. Na koži se kaže z značilnimi vnetimi in luščečimi plaki, gre pa za
Preberi več
FreeStyle LibreLink je zelo uporabna aplikacija, ki sladkornemu bolniku prikazuje čas v ciljnem območju, padce sladkorja in dnevne vzorce. Z
Preberi več
Zlomljeno zapestje - kaj pa zdaj? Morda ste že sami kdaj občutili bolečino po zlomu ali pa ste bili temu
Preberi več