Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

»Žena, mi spečeš tiste piškote, ki so mi tako všeč? Ja, tiste na margarini.« So vam takšne želje kaj znane? Resnično upam, da ne. Priprava hrane na margarini mora biti v tej dobi, ko smo vsi tako zelo ozaveščeni, mimo. Dobro, to je le ena vrsta maščobe. Kaj pa npr. maščobne kisline omega 3? Beremo o njihovih koristih in prednostih pri zdravju. Tukaj očitno tiči velika razlika. Kakšne so razlike med maščobami ter kakšne koristi imajo bučno, oljčno, svetlinovo ter druga olja? Pojdimo raziskat.

Piše: Andreja Hergula

 

Nenasičene pomembne za dihalni sistem

Vse maščobe torej niso enake. Nekatere maščobe, ki se znajdejo v vašem loncu ali ponvi, so resnično strupene, spet druge imajo pozitivne učinke. Imamo torej dve vrsti maščob: nenasičene in nasičene. Najprej se posvetimo nenasičenim. Maščobne kisline imajo vezi, ki so ponekod krhke in slabotne, zato zlahka vsrkajo vodo. Pri nenasičenih maščobnih kislinah obstaja le enkrat nenasičena povezava (npr. v oljčnem olju). Maščoba ni škodljiva, v evropskih prehranskih razmerah pa tudi koristna ni. V Evropi danes potrebujemo večkrat nenasičene maščobe. V njih nastane področje elektronov, ki predvsem v možganih in živcih povzroči vnovično polnjenje z energijo. Zakaj so nenasičene maščobne kisline pomembne? Ker igrajo poglavitno vlogo pri delovanju dihalnega sistema. Polinenasičene maščobe najdemo v ribjem, lanenem, bučnem in koruznem olju ter tudi v drugih rastlinskih oljih.

 

Kaj je naredila industrija

V želji, da bi bile maščobe dalj časa obstojne in da ne bi tako hitro postajale žarke, so nenasičene maščobe kemično obdelali. Vzrok je seveda večji zaslužek. Nenasičenost so uničili in odstranili elektronsko polje. Zdaj se nenasičene maščobe niso več mogle povezovati s proteini in se lažje raztapljati v telesnih tekočinah. Strjene maščobe niso več mogle krožiti po kapilarnem sistemu. Rezultat? Kri se zato gosti in težave s krvnim obtokom so tu.

 

Zakaj so pomembne

Nobena žleza (mandlji, jetra, trebušna slinavka idr.) brez nenasičenih maščob ne more tvoriti sluzi. Toplotno obdelane, strjene maščobe so za telo tujek, saj v občutljivih žlezah, prečiščevalnih in kapilarnih sistemih preprečijo presnovo drugih maščob. Zato se jih moramo izogibati. Če bomo naredili tako, lahko izločki žlez postanejo običajni že po nekaj dneh.

Pišejo, da dodajanje olja in proteinov v večkrat nenasičenih maščobah otrokom pomaga do boljšega učnega uspeha. Seveda mora zato celotna družina prilagoditi prehrano tako, da bo čim bolj uživala najboljše naravne maščobe. (Takšno prehranjevanje ne bo imelo učinkov, če ga boste pripravljali le svojemu otroku, vi pa se boste še naprej »mastili« po svoje.)

 

Otroci hitreje telesno dozorevajo

Pasivne maščobe se nabirajo v koronarni žili in pozneje na vsej mišici. Poleg tega srčna mišica trpi zaradi pomanjkanja snovi citokrom-oksidaze, ki igra najpomembnejšo vlogo pri dihanju, oksidaciji in obnavljanju srčne mišice. Srce mora načrpati enako količino krvi trikrat ali štirikrat, da tkivo dobi dovolj kisika! Strjena in nedejavna maščobna masa deluje kot dodatna ovira v krvi, po določenih raziskavah vpliva na hitrejše telesno dozorevanje otrok, težave s plodnostjo itd. Poleg tega naj bi se pojavljale tudi težave z ledvicami in celo tumorji.

 

Naj še mi »zatežimo« z napotki J

Če ste si zaželeli živeti zdravo in se otresti telesnih težav, ki se dajo rešiti s pomočjo nenasičenih maščobnih kislin, morate vedeti naslednje: hrana naj bo nepredelana, kemične metode, konzerviranje, dodajanje antibiotikov, rafiniranje naredi hrano nevarno, zato se jim izogibajmo. Poleg tega je treba vedeti, da je za ohranjanje zdravja vseh življenjsko pomembnih funkcij najpomembnejša presnova maščob s sprejemanjem kisika in sprejemanje, skladiščenje in aktiviranje sončne energije. Sončno energijo namreč lahko skladiščimo in jo uporabimo. Ko so skladišča prazna in se počutimo brez energije, jih lahko znova zapolnimo – z uživanjem olja iz semen, ki je bogato z elektroni.

 

Laneno olje – 1. mesto v količini maščobnih kislin omega 3

Laneno olje naj bi pomagalo pri artritisu, zmanjšanju tveganja za srčne bolezni in preprečevanju kapi ter raka. Poleg tega se zviša odpornost, polepša se koža, zviša se nam energija, vzpostavi se ravnovesje hormonov, rane se celijo hitreje, znižajo se maščobe v krvi itn. Laneno olje med olji vsebuje največ maščobnih kislin omega 3  (kar 60 %) in 15 % maščobnih kislin omega 6. Nenasičene maščobe iz lanenega olja je najbolje uživati skupaj s skuto ali z jogurtom (s kosmiči) ali pa kar samega (količina: 1 žlica na dan).

 (Vir: Budwig Johanna: Laneno olje, resnična pomoč pri artritisu, srčnem infarktu, raku, 2009 in www.aktivni.si)

Oljčno olje – Slovenec ga porabi 1 liter na leto

Oljčno olje je koristno zato, ker vsebuje okrog 75 % neesencialne, mononenasičene oleinske maščobne kisline. V njem so spojine, ki delujejo protivnetno in spodbujajo celjenje, to so fenolske spojine, med njimi antioksidanti. Poleg tega vsebuje nekaj klorofila, ki je bogat z magnezijem, ter nekatere druge snovi. Oljčno olje priporočamo zato, ker lahko zniža raven krvnega holesterola (če ga uporabljamo kot glavni vir maščob v vsakdanjem prehranjevanju). Oljčno olje lahko uporabimo za cvrtje in pečenje, saj zaradi visoke naravne vsebnosti antioksidantov ne oksidira v takšni meri kot druga olja za kuhanje. (Oksidacija pa je proces, pri katerem nastanejo strupene snovi, ki so telesu škodljive.) Oljčno olje ima enako število kalorij kot druga olja za kuhanje, a zaradi izrazitejšega okusa in arome ga boste verjetno potrebovali manj. Le poglejmo prebivalce Sredozemlja, ki jim oljčno olje pomeni glavni vir prehranskih maščob, – umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja je med njimi najmanjša! Najbolje je poseči po ekstra deviškem oljčnem olju. Oznaka deviško pomeni, da gre za olje prvega stiskanja in obenem olje, v katerega najmanj posegajo. (Vir: Jean Barilla: Čudež oljčnega olja, 1998 in http://www.mko.gov.si)

Bučno olje – toti Štajerci vedo, kaj je zdravo

Poleg vitaminov, mineralov, mikroelementov, fitosterinov, aminokislin najdemo v bučnem olju tudi delta-7-sterole, ki so v bučnem olju celo dvakrat bolj koncentrirani kot v peškah. Nekateri fitosterini iz bučnega olja delujejo blagodejno na obolelo prostato, pri boleznih mehurja ter sečnih izvodilih. Večkrat nenasičene maščobne kisline v sodelovanju z drugimi učinkovinami pozitivno vplivajo na presnovo holesterola. Cucurbitin, aminokislina, ki jo najdemo v bučnem olju, zanesljivo deluje proti trakuljam. Vitamini in minerali pomagajo pri delovanju živcev in odvajanju vode, pri krepitvi mišic in vezivnega tkiva ter normaliziranju celične presnove. Visoka vsebnost vitamina E v olju zavira procese staranja in morda celo varuje pred rakom in angino pektoris. Najbolje je hladno stiskano olje, ker so temperature med stiskanjem oljne pogače bistveno nižje kot pri vročem stiskanju, kljub temu pa se lahko temperature med hladnim stiskanjem gibljejo med 40 in 60 stopinjami Celzija. Pri takšnem postopku se ohrani večina koristnih snovi, zato so bolj zdrava kot druga, res pa je, da je zanje treba odšteti več. (Margot Hellmiss: Bučno olje za naravno zdravljenje, 1999)

Orehovo olje – hitro ga porabite

Orehovo olje vsebuje vitamin C ter maščobne kisline omega 3, poleg tega vsebuje selen, fosfor, magnezij, cink, železo. Je zelo zdravilno, saj velja, da ima 50 g orehovih jedrc enake učinke kot 35 g orehovega olja. Pozitivno vpliva na zdravljenje kroničnega bronhitisa in pljučnega edema, pomaga pri revmi, gibčnosti sklepov, zmanjšanju bolečin zaradi vnetja sklepov. Ščiti žile pred staranjem in pokanjem. Olje naj bi ščitilo možganske in živčne celice ter arterije pred oblogami, izboljševalo naj bi krvno sliko. Znižuje raven holesterola v krvi, če ga uživamo redno, pa naj bi zmanjšalo umrljivost zaradi ishemičnih bolezni srca ter miokardnega infarkta. Dobro naj bi vplivalo na kožo, saj zdravi ekceme, akne, lišaje, blaži prhljaj, srbečico, opekline in blagodejno vpliva na želodčno kislino ter blaži bolečine ust in zlate žile. Orehovo olje lahko uporabljamo le hladno ali rahlo segreto in z njim ne moremo cvreti, peči ali kuhati. Uporabiti ga moramo v pol leta. Prav tako je najbolje hladno stiskano orehovo olje. (www.dimenzijazdravja.si)

Svetlinovo olje – »ni da ni«

Svetlinovo olje vsebuje esencialne maščobne kisline omega 6. Pomagalo naj bi pri ženskih težavah, kot so predmenstruacijski in menopavzalni sindromi, povečevalo naj bi plodnost pri ženskah in preprečevalo nastanek preeklampsije in eklampsije, zaviralo živčne bolezni pri diabetikih, upočasnilo razvoj multiple skleroze, zmanjšalo kronično utrujenost, povečevalo solzenje, zniževalo tveganje za srčno-žilne bolezni, omililo sklepno revmo, zniževalo visok krvni tlak, akne, pomagalo ledvičnim bolnikom, izboljševalo delovanje jeter, skupaj npr. z vitaminom C naj bi izboljšalo znake shizofrenije (npr. izgubo spomina in upočasnjene gibe), pomagalo pri možganskem delovanju, zmanjševanju znakov pri odvajanju od alkohola, zdravilo rakasta obolenja, pomagalo pri izgubljanju telesne teže. Uživajmo ga skupaj z vitaminoma C in E. Dobimo ga kot prehranski dodatek ali mazilo. Treba je opozoriti, da lahko pride do kontraindikacij pri antidepresivih in zdravilih za shizofrenijo, pri zdravilih za zniževanje krvnega tlaka in zdravilih za redčenje krvi. Glede epilepsije so mnenja deljena, nekateri trdijo, da naj bi se svetlinovemu olju ogibali, nekateri (novejši poznavalci) pa trdijo, da naj bi to olje celo ščitilo pred epileptičnimi napadi. (Vir: www.ekoslovenija.si)

Ribje olje – kot antidepresiv

Ribje olje, narejeno iz jeter rib polenovk, ima veliko vitaminov D in A. Drugo, ki je narejeno iz mesa slanikov, lososov in tun, pa je bogato z maščobnimi kislinami omega 3. Pomaga pri gradnji mišic, je odličen antidepresiv, ščiti imunski sistem, obnavlja kožo in je seveda koristno za srce in ožilje. Ni slabo, kaj? (Vir: www.kmetija.si)

 

Ste vedeli, da …

  • so podrobne raziskave o lastnostih maščob postale mogoče šele po letu 1950?
  • je citat »Povej mi, kaj ješ, in povedal ti bom, kaj si« sestavil Anthelme Brillat-Savarin, leta 1755 rojeni francoski politik in odvetnik, ki je bil pravi gurman? Njegovo najbolj poznano delo je Psihologija okusa, ki vsebuje le redke recepte, bolj ali manj je knjiga duhovita zbirka anekdot in opazovanj, ki želijo spodbujati užitek prehranjevanja.

 

 

April, 2014

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja