Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Voda je vir zdravja, poslušamo z vseh strani. Pa moramo biti vendarle zelo previdni, da je ne spijemo preveč. Kako nevarno je slednje? Res lahko od prevelike količine popite vode umremo, smo povprašali avstralskega raziskovalca in profesorja Michaela Farrella z Biomedicinskega raziskovalnega inštituta Monash, ki nam je med drugim prijazno pojasnil, koliko vode je dejansko priporočljivo popiti na dan.

Avtorica: Katja Štucin

 

Količina vode, ki jo moramo popiti, se najbrž razlikuje od posameznika do posameznika. Od česa vse pa je to odvisno?

Ohranjanje ravni vode v telesu je bistvenega pomena za preživetje. Ljudje izgubljamo vodo iz telesa vsak dan, nadomeščamo pa jo seveda s pitjem in hranjenjem. Res je, da se povprečna količina vode v telesu lahko zelo razlikuje od osebe do osebe, vendar pa so te razlike med ljudmi veliko manj pomembne kot so pomembne spremembe, ki jih lahko posamezna oseba v povezavi z upoštevanjem ravnovesja vode in zdravja doživi vsak dan posebej. Izguba vode se lahko zelo razlikuje od dneva do dneva, kar je odvisno od različnih dejavnikov, kot so vremenske razmere in ravni telesnih dejavnosti. Vnos vode na dnevni bazi mora biti torej v povezavi z nedavnimi izgubami. To pa zagotovo ni določena količina, kot je “šest kozarcev na dan”.

Kaj se zgodi v naših možganih in telesu, ko dosežemo zgornji nivo popite količine vode? Zakaj je lahko nevarno, če ignoriramo občutek, da smo popili dovolj?

Izgube vode iz telesa vodijo v zmanjšanje volumna krvi. Koncentracija soli v krvi povečuje dehidracijo človeka. Možgani sprejemajo signale iz živcev, ki spremljajo pritisk v krvnem obtoku. Živci zaznajo, če količina krvi pada. Posebni receptorji znotraj možganov so občutljivi na ravni soli v krvi in ti receptorji tudi kažejo, kdaj je telesu voda potrebna. Odzivi v možganih na dehidracijo ustvarjajo občutek žeje, ta občutek pa zagotavlja oziroma sproži motivacijo za pitje. Količina vode, ki jo ljudje zaužijejo, se običajno ujema s količino vode, ki so jo izgubili. Takšna regulacija količin je zelo učinkovita. Če govorimo na splošno, bodo ljudje vnesli večino količine vode, ki jo potrebujejo, v nekaj minutah po začetku pitja, nato pride do prenasičenosti glede na žejo, zato prenehajo s pitjem. Pomembno je, da se to zgodi dosti prej, preden se absorbira nova tekočina in preden kri ponovno doseže normalno stopnjo in nivo soli. To pomeni, da je pitje uravnavano z možgani in se konča, ko je dosežena ciljna količina. Če bi vztrajali s pitjem še naprej, potem bi zaužili preveč vode.

Lahko res umremo, če bi popili preveč vode?

Prevelike količine popite vode lahko povzročijo nizko raven soli v krvi oziroma hiponatriemijo, predvsem zaradi izgub, povezanih s povečanim uriniranjem. Hiponatriemija je lahko zelo resna težava. Še posebej bi rad opozoril, da je lahko kombinacija veliko vadbe in hkrati pitje preveč vode zelo nevarna. Vse celice se odzivajo v povezavi z vadbo in dehidracijo na način, da zadržijo vodo znotraj celic. Nenadno povečanje telesne vode zaradi prekomernega pitja lahko privede do vdora vode v možganske celice, kar povzroči otekanje možganov in tveganje za smrt.

Seveda pa je težava tudi, če popijemo premalo vode. Lahko dehidracija vodi do določenih zdravstvenih težav?

Dehidracija se lahko pojavi akutno, kar je sicer lahko resen problem, če je dostop do vode omejen. Se pa v teh primerih, ko pridemo do pitne vode, težava hitro reši. Preprosto zaužijemo vodo ter odpravimo dehidracijo in tako omilimo povezana tveganja za zdravje. Težava nastane takrat, ko zaužite količine ne zadostujejo za nadomestitev izgub vode. Nezadostna količina popite tekočine se pogosteje pojavlja pri starejših. Dejavnike, ki prispevajo k temu, bo treba še natančno raziskati, da bomo lahko o njih govorili z gotovostjo, ampak s starostjo povezane spremembe pri občutku žeje in sitosti bi znale biti pomembne.

Za konec izpostaviva, ali lahko sploh na splošno rečemo, koliko tekočine naj bi zaužili vsak dan? Je potemtakem res najbolje, če poslušamo svoje telo?

Voda, ki jo pijemo skozi ves dan, naj bo v skladu z izgubami na ta isti dan. Ta proces redko zahteva posebno načrtovanje ali sploh misel na to. Na splošno bi lahko rekli, da sta pitje in regulacija količin vode dober primer “modrosti telesa”.

Raziskava obveznega vnosa vode

Na Univerzi Monash so naredili raziskavo, ki je prvič razkrila mehanizem, ki regulira vnos tekočine v človeško telo in nas zaustavi, preden bi se lahko zastrupili z vodo. Študijo je izzvala pogosto uporabljena trditev, da bi moral človek popiti osem kozarcev vode na dan. Izkazalo se je, da možgani sprožijo zavoro požiranja, ko posameznik popije zadostno mero tekočine in tako uravnava vodo v telesu.

Izredni profesor Michael Farrell z Biomedicinskega raziskovalnega inštituta Monash je nadziral delo podiplomskega študenta z Univerze v Melbournu Sakerja Pascala v sodelovanju s še nekaterimi tamkajšnjimi inštituti. Po ugotovitvah Farell trdi, da je najbrž najbolj prav, da poslušamo svoje telo, ki nam ”pove”, kdaj smo žejni in kdaj imamo dovolj, kot da bi se držali nekih predpisanih izpopolnjenih urnikov. Raziskava Preveč pitja povzroči nastanek zaviranja požiranja je sicer objavljena na spletu v zborniku Journal of National Academy of Sciences v Združenih državah Amerike. Opravljena je bila v sodelovanju z inštitutom za nevroznanost in duševno zdravje Univerze v Melbournu in inštitutom Baker IDI & Diabetes Heart. Raziskovalci so sodelujoče v raziskavi prosili, da naj določijo stopnjo truda pri požiranju vode pod dvema pogojema, in sicer ko so bili žejni ter kasneje, ko so že dosegli določeno količino popite vode. Rezultati so pokazali, da so se morali sodelujoči trikrat bolj truditi s požiranjem vode po popiti določeni količini vode kot pred tem. Po besedah profesorja Farrella so prvič odkrili refleks nezmožnosti požiranja. Sodelujoči so namreč morali vložiti veliko več truda, da so spravili tekočino po grlu, kar je pomenilo, da so morali premagati neke vrste odpora. To dejstvo je bilo združljivo s prvotno idejo, da požiralni refleks zavira vnos vode, ko je vode dovolj. Izredni profesor Farrell namreč dela tudi na oddelku za medicinsko slikanje in sevanje omenjene univerze, kjer so uporabili funkcionalno magnetno resonanco za merjenje aktivnosti v različnih delih možganov in se osredotočali na kratko obdobje tik pred zaužitjem oziroma požiranjem vode. Meritve so pokazale, da je čelno področje možganov veliko bolj aktivno, ko so udeleženci poskušali pogoltniti vodo z veliko truda, kar po besedah Farrella kaže, da so skušali preglasiti zaviranje požiranja, da bi se pitje lahko nadaljevalo v skladu z navodili raziskovalcev. Izredni profesor je ob tem izpostavil, da obstajajo celo primeri, ko so maratonci umrli, ker so slepo sledili navodilom, koliko vode morajo vnesti v telo pri določenih naporih. Ker so daleč presegli potrebe, se to zanje ni dobro končalo. Pitje prevelikih količin vode telesu škoduje, obstaja nevarnost zastrupitve z vodo ali hiponatriemija, ko vitalne vrednosti natrija v krvi postanejo nenormalno nizke in lahko povzročijo določene simptome, od otrplosti ter slabosti do krčev in celo komo.

 

Januar 2017

Ne spreglejte

V Sloveniji vsako leto odkrijejo 1400 novih primerov raka dojk, od tega je 6 do 8 % primarno razsejanega raka. Ta
Preberi več
Dojenje je za dojenčka najboljša izbira Dojenje je za dojenčka najboljša izbira. Za dojenčka materino mleko predstavlja optimalno prehrano, ki
Preberi več
Brez čakanja, s popolno organizacijsko podporo ter v mreži zanesljivih in strokovnih izvajalcev Oguljena fraza, star pregovor, ki smo ga
Preberi več
prepoznajte KVČB
Kronična vnetna črevesna bolezen (KVČB) je imunsko pogojeno vnetje prebavnega trakta. Gre za kronično, napredujočo bolezen, ki ima različno dolga
Preberi več
Revmatoidni artritis je kronična vnetna avtoimunska bolezen, ki prizadene sklepe, vezivno tkivo, mišice in kite. Pojavi se lahko v kateri
Preberi več
Slovenska tiskovna agencija je v sodelovanju s Slovenskim združenjem bolnikov z limfomom in levkemijo (L&L) v maju pripravila spletni dogodek L&L INFO
Preberi več
Sončenje in tudi vsakodnevni vpliv UV žarkov ima pomemben vpliv na zdravje in izgled vaše kože danes in čez  desetletja.
Preberi več
luskavica
Luskavica oziroma psoriaza je kronična vnetna bolezen kože. V nasprotju s prepričanjem nekaterih nikakor ni nalezljiva. Za njo zboli od
Preberi več