Iščite po prispevkih
Avtorica: Saša Vrbančič
Že naše prababice so vedele, da so smrekovi vršički sestavina, ki nikakor ne sme manjkati v domači lekarni. Od nekdaj veljajo za enega izmed najboljših naravnih zdravil, ki uspešno zdravi prehlad in kašelj.
Smreka cveti od maja do junija. Svetlozelene poganjke nabiramo spomladi. Imajo značilen smolnat vonj. To storite tako, da jih posmukamo s konca samih vej smreke. V stekleni kozarec nasujemo plast vršičkov in jih prekrijemo s plastjo sladkorja. To počnemo izmenjaje, dokler ni kozarec poln. Postavimo na s soncem obsijan prostor – okensko polico, kjer naj se vršički medijo 30–40 dni. Čeprav obstaja tudi različica kuhanja sirupa iz vršičkov, pa je prvi način pogostejši.
Sirup blagodejno vpliva na kašelj. Razkužuje dihalne poti, pospešuje prekrvavitev sluznice in jo varuje. Smrečje vsebuje veliko vitamina C, ki krepi odpornost, bogato pa je tudi s snovmi, ki čistijo kri in ustavljajo krvavitve dlesni.
Za zunanjo uporabo lahko smrekove vršičke uporabljate kot aromaterapijo pri razvajanju v osvežilni kopeli. Nekaj smrekovih vršičkov dodajte kopeli, ki jo popestrite še z eteričnim smrekovim pripravkom. Takšna kopel bo odprla vaše dihalne poti, pospešila krvni obtok ter celjenje ran in očistila celoten organizem. Kopeli ne priporočamo, če imate občutljivo kožo, morda povišano telesno temperaturo, astmo, težave s srcem ali oslovski kašelj.
Timijan ali materina dušica je že stoletja znana zdravilna rastlina. Vedno bolj se uporablja za alternativno zdravljenje. Sestavina karminativ, v kateri je spazmolitik, blaži krče gladkih mišic in tako odpravlja vetrove. Pomirja tudi kašelj, ker vsebuje antitusik. Rastlina se prišteva tudi med baktericidna sredstva, saj ubija kožne bakterije. Poleg tega je ne marajo tudi gliste in trakulje. Če imamo kronično vnetje želodčne sluznice, potem je materina dušica prava rastlina zanj. Pomaga še pri astmi, driski, uhajanju urina, vnetju grla, vnetju mandeljnov in še posebej pri oslovskem kašlju in bronhitisu.
Zdravilne so sluzi in grenčine, ki jih vsebuje ta rastlina. Z islandskim lišajem so že nekdaj zdravili dihalne poti in to se je ohranilo še danes. Glavni učinek imajo sluzi, ki zaščitijo sluznico in pomirijo dražeč kašelj in zdravijo katar gornjih dihalnih poti. Lišajne kisline z blagim protibakterijskim učinkom in imunostimulativne sestavine zvečajo telesno odpornost.. Delujejo tudi kot grenčine, ki vrnejo tek, urejajo prebavo in krepijo telo. Delujejo tudi na rane, ki se slabo celijo, saj so koristne tudi za zunanjo uporabo. Pripravki lajšajo tudi želodčne bolezni in črevesne težave, npr. drisko in zaprtje. V pomoč so tudi pri boleznih ledvic in mehurja. Spodbujajo tudi delovanje žolčnika in jeter, preprečujejo slabost in bruhanje. V lekarnah najdemo pripravke v obliki pastil za blažitev vnetij v ustih in žrelu in v drugih farmacevtskih oblikah. V ljudski medicini je bil lišaj znan po tem, da spodbuja izločanje mleka.
Pripravimo ga tako, da 2 žlički posušene rastline namočimo v vročo vodo in jo po 10 minutah precedimo. Tak pripravek je grenak, zato ga lahko osladimo. Če potrebujemo napitek s sluzmi, takoj po prelitju s kropom izlužene grenke lišajne kisline zavržemo in dolijemo vročo vodo.
Črna redkev je znana zelenjava na krožniku in zdravilna rastlina. Zdravilne učinkovine v njej so eterično olje z žveplom in gorčičnim oljem, rafanol in vitamin C. Deluje čistilno pri zamaščenih jetrih, pospešuje presnovo maščob in maščobnih oblog. Izboljšuje stanje ožilja in pretok bolj zdrave krvi. Pospešuje izločanje žolča, deluje proti zlatenici, žolčnim kamnom. Ker izloča toksine iz sklepov, pomaga pri revmatičnih obolenjih. Tudi na dihala deluje čistilno in razkuževalno. Prastaro zdravilo proti kašlju, hripavosti in sluzi v pljučih dobimo, če redkvinemu soku primešamo med.
Pri uporabi črne redkev bodimo previden. Če imate kakršnokoli obolenje črevesja ali želodca, se ji odpovejte, saj rafanol močno napihuje. Prav tako bodite pozorni vsi, ki imate težave s ščitnico, saj žveplove spojine ne vplivajo dobro nanjo. Vsekakor pa je ne uporabljajmo več kot mesec dni brez premora.
Glavne učinkovine črnega ribeza so v plodovih. To so eterično olje, vitamini A, B, C in E, sadne kisline, antocijansko barvilo, ki spodbudi vitamin P in rudninske snovi. V listih so flavonoidi in eterično olje. Vsebuje veliko vitamina C. Kar se tiče zdravilnosti, so skoraj enako zdravilne vse vrste ribeza, ne glede na barvo (beli, rdeči, črni). V ljudskem zdravilstvu ga uporabljajo proti revmatizmu. Deluje antioksidativno, redči kri in pomaga pri okužbi sečil in proti virusom gripe. Celice varuje pred prostimi radikali, varuje sluznice. Pomirja živčevje in izboljšuje razpoloženje. Ribezov sok pomaga pri kašlju.
Junija in julija nabiramo liste brez pecljev, ki so zdravilni za vse vrste težav z mehurjem. Zmečkane polagamo tudi na pike žuželk ali pa podrgnemo z njimi na mestu pika. Plodove nabiramo julija in avgusta.
Črni bezeg je grm, ki zraste tudi do 11 m visoko. V času cvetenja v juniju in juliju se od njega širijo opojne vonjave, saj cvetovi močno dišijo, listi pa so grenki. V zdravilne namene uporabljamo bezgove jagode in cvetove. Junija in julija nabiramo cvetove in liste, septembra in oktobra pa jagode.
Vsebuje še enkrat več vitaminov kot jabolko na enako količino, poleg tega pa tudi flavonoide, ki imajo antibiotičen in odvajalni učinek, eterična olja, tanine, saharozo, kalijev nitrat in rudnine. Čeprav vsebuje tudi glikozid sambunigrin, iz katerega pri razgradnji nastane manjša količina cianovodikove kisline, pa se ta med zorenjem in toplotno obdelavo razgradi v neškodljive sestavine. Ko pripravljamo sok, čaj ali ostale zdravilne pripravke, vedno odstranimo vse zelene jagode. Pred uporabo jih prevremo oziroma segrejemo do vrelišča in uporabimo skupaj z vodo, v kateri smo jih kuhali.
Čaj iz listov pomaga pri sladkorni bolezni, poparek iz cvetja pospešuje potenje. Zdravi tudi prehladna obolenja in lajša glavobole. Blaži tudi vse simptome gripe, vročino, zamašen nos, zmanjša sluzi pri senenem nahodu, sinusitisu in vnetju srednjega ušesa.