V zadnjem času se izredno veliko govori in piše o probiotikih. Da so nepogrešljivi ob jemanju antibiotikov, odlični za krepitev odpornosti, da imajo pomembno vlogo pri blaženju simptomov driske in napenjanja, celo zaprtja. Njihovi pozitivni učinki naj bi koristili celo videzu naše kože ter našemu počutju na splošno. Posledica poudarjanja koristnih učinkov probiotikov je nenaden pojav ogromnega števila probiotičnih izdelkov na tržišču, od katerih prav vsak obljublja najboljšo in najhitrejšo rešitev za prav vse težave, ki nas trenutno pestijo.
Avtor: Vlasta Žvikart Zaveri, mag. farm.,
Vsak probiotik, ki se za to oklicuje, pa še ni probiotik v pravem pomenu besede. Da bo resnično učinkovit, mora biti število bakterijskih kultur (v redkem primeru so probiotiki tudi drugi mikroorganizmi) na odmerek zadostno, obenem pa morajo te kulture ostati žive do konca roka uporabnosti. Pomembno je, da za nekim probiotikom stojijo ustrezne klinične študije, ki dokazujejo njegovo kakovost in učinkovitost, opravljene morajo biti na pacientih z določenimi težavami, v primeru katerih naj bi bil probiotik tudi deloval. Izkazalo se je namreč, da vsi probiotiki niso učinkoviti pri vseh težavah, nek sev probiotika je lahko učinkovit pri neki indikaciji, pri drugi pa ne. Poleg tega morajo biti kulture probiotika ustrezno zaščitene (npr. dvoslojna zaščita kapsule), da lahko nespremenjene potujejo skozi neugodno okolje želodca in se sprostijo, naselijo in v končni fazi v črevesju tudi delujejo.
Probiotiki torej skrbijo za urejeno prebavo in pomagajo pri raznih motnjah, npr. driski in zaprtju. Posledica urejene prebave je med drugim tudi dobra absorpcija vitaminov, mineralov in drugih snovi, ki jih naše telo potrebuje za pravilno in usklajeno delovanje. Več koristnih snovi kot jih uspe naš organizem absorbirati iz hrane, bolj zdravi in vitalni bomo. Žive probiotične kulture (med njimi so najpogostejše bakterije Lactobacillus in Bifidobacterium) preprečujejo, da bi se v črevesju namnožile škodljive patogene bakterije. Več kot je na črevesni sluznici koristnih probiotičnih bakterij, manj je prostora za škodljive. Pravimo, da probiotiki delujejo kot naravni antibiotiki, saj izločajo določene snovi, ki omejujejo rast škodljivih bakterij. Obnavljajo pa tudi črevesno sluznico, saj tvorijo kratkoverižne maščobne kisline, ki so prehrana za celice črevesne stene. Poleg tega pospešujejo sintezo mnogih vitaminov in igrajo nadvse pomembno vlogo pri pravilnem delovanju imunskega sistema. Črevesje je najpomembnejša obrambna linija pred vdori dostikrat škodljivih snovi (npr. mikroorganizmov) iz naše okolice. Ker je uravnotežena črevesna flora nepogrešljiva pri učinkoviti telesni odpornosti, imajo probiotiki pomembno vlogo pri aktiviranju celic imunskega sistema. So pa probiotiki koristni tudi pri umirjanju preveč aktivnega imunskega sistema, npr. pri alergijah. Rast probiotikov v črevesju pospešujejo t.i. prebiotiki, ki so neprebavljive sestavine hrane, denimo sadja ali zelenjave, ki obenem pospešujejo absorpcijo mineralov in elementov v sledeh.
Kako se torej probiotiki razlikujejo med seboj?
Na voljo so probiotični izdelki, ki jih lahko kupimo v trgovinah in jih štejemo med t.i. funkcionalna živila. Imajo pozitiven učinek na zdravje, a pod pogojem, da jih uživamo redno, dlje časa in v zadostni količini, probiotične kulture v črevesju namreč preživijo le določen čas. Sem spadajo različni fermentirani mlečni izdelki: jogurti, kislo mleko, probiotični napitki, skuta ipd. Naslednja vrsta probiotičnih izdelkov so prehranska dopolnila, pripravki, ki niso niti živila niti zdravila, kupimo pa jih lahko v lekarnah in specializiranih prodajalnah. Na voljo so v kapsulah, tabletah, pastilah, praških ali napitkih. Ker vsebujejo večje število mikroorganizmov na odmerek, jih je treba jemati krajši čas in v priporočenih dnevnih odmerkih, po njih pa ponavadi posežemo, ko se soočimo s kakšno od resnejših prebavnih težav. Za razliko od zdravil za prehranska dopolnila velja, da dopolnjujejo vsakdanjo prehrano, ne pa zdravijo oz. preprečujejo bolezni. Kljub temu pa mora biti tudi na prehranskem dopolnilu označen priporočeni dnevni odmerek, ki ga ne smemo prekoračiti, in pa količinska sestava. En probiotični pripravek je pri nas registriran kot zdravilo in je na voljo samo v lekarnah (brez recepta), in sicer v obliki kapsul. Zdravilo ima v primerjavi s prehranskim dopolnilom opravljene vse študije, ki dokazujejo njegovo kakovost, varnost in učinkovitost, in je namenjeno preprečevanju bolezni in bolezenskih stanj. Temu primerno vsebuje tudi večje število kolonijskih enot mlečnokislinskih bakterij na odmerek. Seveda je nadvse koristno, da vsakodnevno uživamo jogurte oz. mlečne izdelke, obogatene z nekaterimi vrstami probiotikov, s čimer bomo obogatili prehrano in okrepili zdravje. Uživanje probiotičnih živil pa marsikdaj ni dovolj, saj je naš življenjski tempo hiter, naša siceršnja prehrana pa osiromašena in nezdrava. Vsakodnevno smo izpostavljeni stresu v najrazličnejših oblikah, poleg tega pa bolezni in uživanje zdravil rušijo ravnotežje naše črevesne flore. Zato je marsikdaj smiselno poseči po probiotikih močnejšega učinka (prehranska dopolnila, zdravila), ki vsebujejo večje število koristnih bakterij, ti pripravki bodo prej in učinkoviteje rešili naše težave.
Zanimivost
Preventivno jemanje probiotikov je nadvse priporočljivo ob zdravljenju z antibiotiki (jemljimo jih vsaj dve uri ločeno od odmerka antibiotika) in preden se odpravimo na potovanje (npr. teden dni pred potovanjem). Tako črevesno floro okrepimo, še preden se pojavi driska.
Zanimivost
Kako naj bomo prepričani, da ima nek probiotik, ki je na tržišču in ga oglašujejo kot najboljšega, za sabo ustrezne klinične raziskave, ki jamčijo za njegovo učinkovitost? Za nasvet povprašajmo v lekarni, kjer nam bodo iz množice probiotičnih pripravkov znali ponuditi najbolj primernega za naše trenutne težave.
Citati
»Črevesje je najpomembnejša obrambna linija pred vdori dostikrat škodljivih snovi (npr. mikroorganizmov) iz naše okolice.«
Maj, 2010
