Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Antibiotik pomeni proti življenju, ker mikroorganizmi proizvajajo snovi, ki uničujejo ali zavirajo rast drugih mikroorganizmov. Za razliko od antibiotikov pa imajo protimikrobna zdravila širši obseg delovanja, saj delujejo tako proti bakterijam kot tudi proti glivam, virusom, praživalim (enoceličnim živalim, ki se premikajo z bički, migetalkami ali s panožicami) in helmintom (parazitom, ki parazitirajo v venah okrog sečnika in drugod).

Avtor: Andreja Hergula

Obstaja 18 razredov antibiotikov

Antibiotike delimo na tiste, ki se uporabljajo ambulantno, in one, ki jih dobimo v bolnišnici in z njimi najpogosteje zdravijo okužbe dihal, sepso (stanje, ko bakterija pride v kri in po krvi potuje v razne organe), okužbe kože in podkožja, vnetja bezgavk, okužbe sečil in tudi okužbe kosti in sklepov.

Intervali jemanja antibiotikov niso predpisani zaradi lepšega

Vseeno je, če antibiotik namesto na štiri ure vzamemo na tri ure, večkrat slišimo govoriti ljudi. Po besedah prof. dr. Milana Čižmana, dr. med., je tako razmišljanje zmotno. Pri določenem antibiotiku mora biti za določeno koncentracijo zdravila v krvi in na mestu okužbe natančno določen čas dozirnega intervala. Povedano drugače, antibiotik moramo jemati v točno določenih časovnih intervalih (na 6, 8 ali 12 oz. 24 ur). Če predpisane intervale spreminjamo po svoje, bodo bakterije to izkoristile v svoj prid in se razmnožile.

Ko zbolimo dvakrat v treh mesecih

Če smo v primeru neke bolezni jemali antibiotik, je ta našo floro v telesu, predvsem v ustih, prebavilih in ženskih spolovilih, popolnoma spremenil, saj je uničil občutljive bakterije, odporne pa so tam ostale. Ta flora je lahko spremenjena še cele tri mesece! Če v teh treh mesecih ponovno zbolimo, obstaja možnost, da nas napadejo odporne bakterije. Nevarnost, ki pri tem grozi, je, da lahko odporne bakterije prenesemo še na druge osebe. Če npr. pri okužbi dihal ostanejo odporne bakterije, jih s kašljanjem in kihanjem prenesemo na druge ljudi. V primeru okužbe otrok rečemo, da jih zdravimo še deset v okolici, saj imajo otroci med seboj bližnje stike.

Človek se na antibiotike ne more navaditi …

… lahko pa bakterije postanejo odporne nanje. V tem primeru bolniku predpišejo drug antibiotik, ki je dražji in ima drugačno sestavo, deluje pa tudi na odporne bakterije. Tu se začne začarani krog. Na koncu pridemo do tega, da v boju proti določeni bakteriji noben antibiotik ne pomaga več. To se dogaja predvsem v bolnišnicah na intenzivnih enotah ter na oddelkih z rakavimi bolniki, kjer prihaja do raznih zapletov in antibiotikov preprosto zmanjka.

Dr. Čižman ob tem dodaja zanimivo dejstvo: »Farmacevtska industrija ne proizvaja novih antibiotikov, ker se jim to finančno ne splača. Hitro namreč pride do razvoja velike odpornosti bakterij nanje. V naslednjih petih letih ne pričakujemo razvoja novih antibiotikov. To pomeni, da morajo zdravniki že obstoječe antibiotike predpisovati premišljeno, pacienti pa jih morajo jemati po navodilih zdravnika.«

Stranski učinki nastopijo v desetih odstotkih

Vedno je treba premisliti, kakšni bodo stranski učinki nekega antibiotika. Ti se pojavljajo na zelo različne načine, in sicer kot težji izpuščaji na koži v obliki bul oziroma nekakšnih opeklin ali z okvaro sluha ter s krči prehodne narave. Nevarna je tudi okvara kostnega mozga in posledično okužba, ki je lahko tudi smrtna. Najpogostejši in tudi manj skrajni stranski učinki pa so prebavne težave, bruhanje ter driska, ki pa je tudi včasih izjemno huda in ogroža življenje.

Mleka in antibiotikov ne uživajmo istočasno

Določene antibiotike moramo jemati na tešče, spet druge po obroku. Na način uživanja nas opozori farmacevt v lekarni. Hrana lahko po eni strani izboljša absorpcijo (antibiotik potuje iz prebavil v kri), mleko in še nekatera druga živila pa po drugi strani zmanjšajo absorpcijo zdravila.

Ob jemanju nekaterih antibiotikov je prepovedano sončenje

Kakor je prepovedano sočasno jemanje alkohola in antibiotikov, saj se lahko pojavijo stranski učinki (rdečica, slabost, zmedenost), tako je prepovedano tudi sočasno jemanje antibiotikov in izpostavljanje soncu pri nekaterih antibiotikih (npr. tetraciklinu), saj se lahko na koži pojavi rdečica ali kožni izpuščaj. Priporočljivo je izogibanje soncu oziroma dobra zaščita z oblačili.

Nekateri ljudje morajo biti pri jemanju antibiotikov bolj pazljivi

Alergiki, starejši ljudje s prizadetimi organi, še posebej s slabše delujočimi ledvicami, doječe matere, nosečnice ter ljudje, ki jemljejo določena zdravila za bolezni jeter, ledvic in drugih bolezni, so skupina, pri katerih je potrebna posebna previdnost v primeru predpisovanja antibiotikov. Seveda so občutljiva skupina tudi dojenčki, pri katerih so prepovedani določeni antibiotiki, na primer tetraciklini in kinoloni. Ti antibiotiki lahko zaradi kopičenja v kosteh in zobeh okvarijo hrustanec.

Homeopatija je po mnenju zdravnikov manj učinkovita

Dr. Milan Čižman zavrača trditev, da je homeopatsko zdravljenje enako učinkovito kot zdravljenje z antibiotiki. »Homeopatiji ne verjamemo, ker gre tu za zelo majhne odmerke. Moje mnenje je, da je zdravilo treba jemati v taki koncentraciji, za katero so na podlagi raziskav ugotovili, da zavira rast bakterij ali jih ubije. Enako velja za cepiva.«

Česen in žganje namesto antibiotikov?

Komplementarna medicina uvršča česen med najučinkovitejše rastlinske antibiotike. Trdi, da pomaga proti streptokokom, tifusu, paratifusu ter proti različnim glivicam in virusom, poleg tega pa vpliva tudi na zaviranje splošnega propadanja telesa, preprečuje krvne strdke, znižuje visok holesterol in povišan krvni tlak ter pomlajuje možgane in imunski sistem.

Tudi žganje naj bi pomagalo pri uničevanju virusov in bakterij, vendar pa resnih dokazov o učinkovitosti ni. Po drugi strani pa prekomerno pitje alkohola slabša imunsko odpornost, saj alkoholiki dokazano pogosteje obolevajo za težjimi okužbami kot pa tisti, ki ne pijejo.

Strupen antibiotik kloramfenikol

Kloramfenikol smo pri nas uporabljali pred nekaj desetletji razmeroma pogosto, zdaj pa ga uporabljajo predvsem v Afriki in drugih revnih državah. Nezaželen je postal zato, ker je v preteklosti povzročil okvaro kostnega mozga pri enem človeku na 40.000 zdravljenih ljudi. Ta okvara je bila tako huda, da je bilo treba prizadetim ljudem narediti transplantacijo kostnega mozga. Zdaj ga uporabljamo le še občasno. Razlog je v tem, da dobro prodira v možgane in učinkuje pri bakterijah, ki so odporne na vse druge antibiotike. Kljub temu pa v praksi raje uporabljajo manj toksične antibiotike. Dr. Čižman pravi: »Nismo mogli predvideti, koliko ljudi bi ob jemanju kloramfenikola dobilo okvaro kostnega mozga. Iskanje darovalca kostnega mozga je naporno, še posebej, če mozeg družinskih članov ni ustrezen.«

Ste vedeli, da …

… se odpornost bakterij lahko pojavi po več desetletjih ali pa že po enem letu?

… nam lahko odpadejo nohti, če jemljemo antibiotike in se hkrati izpostavljamo soncu?

Ne spreglejte

Zlomljeno zapestje - kaj pa zdaj? Morda ste že sami kdaj občutili bolečino po zlomu ali pa ste bili temu
Preberi več
Rak jajčnikov je po pogostosti v Sloveniji sedmi najpogostejši rak med ženskami. Bolezen se v zgodnjem stadiju le redko izrazi
Preberi več
Revmatoidni artritis je kronična in vnetna revmatična bolezen. Običajno traja vse življenje, poglavitni simptom pa je vnetje sklepov. Bolezen je
Preberi več
Stenska klimatska naprava MSZ-AY je najnovejši model v seriji stenskih klimatskih naprav MITSUBISHI ELECTRIC, ki so primerne tudi za ogrevanje
Preberi več
V današnjem hitrem tempu življenja se pogosto soočamo s prehranskimi izzivi, ki lahko privedejo do različnih prebavnih težav. Sodobna prehrana
Preberi več
V današnjem hitrem in stresnem svetu se mnogi med nami soočajo z anksioznostjo, depresijo in kroničnim stresom. Te čustvene stiske
Preberi več
Pityriasis versicolor ali kožna plesen je pogosta kožna glivična okužba.2 Pojavlja se pri ljudeh po vsem svetu, vendar je pogostejša
Preberi več
Multipla skleroza je kronična bolezen, ki prizadene osrednje živčevje. Zaradi poškodb zaščitne ovojnice živčnih celic pride do okrnjenega oz. prekinjenega
Preberi več