Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Klopi so pogosti prebivalci slovenskih zelenih površin, tako gozdov kot tudi mestnih parkov, kjer med pomladjo in jesenjo s tal prežijo na toplokrvne gostitelje. Čeprav njihov vbod ni boleč, pa lahko mali krvosesi prenašajo nalezljive bolezni. Da bi se jim izognili, se je pred odhodom v gozd priporočljivo zaščititi – tako s pomočjo repelentov kot tudi primerne svetle obleke z dolgimi rokavi, ki jo po prihodu domov operemo, ter podrobno pregledamo sebe in živali.

O najpogostejših boleznih, ki jih prenašajo klopi, smo povprašali specialista za to področje, prof. dr. Franca Strleta, dr. med., predstojnika Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Kliničnega centra v Ljubljani.

Avtorica: Anja Kuhar

 

Najbolj znana bolezen, ki jo prenašajo klopi, je zagotovo lymska borelioza, saj Slovenija velja za endemično območje.

Lymsko boreliozo povzroča več vrst bakterij. Gre za najpogostejšo bolezen na severni polobli, ki jo prenašajo klopi. V Sloveniji smo v letu 2013 registrirali skoraj 7000 novih primerov bolezni, številka pa je verjetno še višja, saj vsi primeri niso prijavljeni.

 

V Sloveniji je pojavnost lymske borelioze največja v Evropi, deloma verjetno zaradi bistveno boljšega sistema beleženja kot v drugih državah, deloma pa tudi zaradi visoke stopnje okuženosti klopov. Z bakterijami borelije je namreč okužen kar vsak drugi slovenski klop.

 

Kakšna je simptomatika bolezni?

Bolezen se največkrat izkazuje kot značilna sprememba na koži, ki se ji lahko pridruži tudi prizadetost živčevja, redkeje se pojavi tudi prizadetost sklepov in še redkeje težave s srcem. V splošnem velja, da lymska borelioza razen v izjemno redkih primerih ni smrtna bolezen, lahko pa precej zagreni življenje.

 

Najbolj znan simptom je rdečina na koži, ki se pojavi okrog mesta vboda klopa.

V nekaj dneh do nekaj tednih po vbodu klopa se na tem mestu pojavi majhna, enakomerna rdečina, ki se postopoma veča, začne v povprečju po enem tednu v sredini bledeti in dobi sliko obroča, ki se počasi širi navzven. Pojav imenujemo potujoča rdečina, približno v tretjini primerov pa jo spremljajo slabo počutje, bolečine v mišicah in sklepih ter glavobol. Približno polovico bolnikov spremembe na koži tudi rahlo srbijo ali pečejo.

Nezdravljena rdečina v nekaj tednih do mesecih izgine sama od sebe, kar za približno polovico bolnikov pomeni, da so ozdravljeni. Druga polovica pa se lahko hkrati ali kasneje sooči s prizadetostjo živčevja, sklepov ali srca. Če do težav ne pride v enem letu po značilni kožni spremembi, lahko z veliko gotovostjo trdimo, da se drugi bolezenski znaki ne bodo razvili.

 

Do kakšnih kožnih sprememb še lahko pride?

Eno od kožnih sprememb imenujemo borelijski limfocitom. Pri otrocih se ta izkazuje v pordelosti/ modrikavosti in oteklini ušesne mečice, ki se pojavi nekaj dni do nekaj tednov po vbodu klopa. Pri odraslih se pojav največkrat izkazuje v predelu prsne bradavice. Ta rahlo oteče, pod njo nastane zatrdlina, ki se počasi veča in v nekaj tednih lahko zraste do treh centimetrov. Takšne zatrdline lahko trajajo od nekaj mesecev pa do enega leta in nato same od sebe izginejo, gre pa za zelo redke spremembe – na 5000 primerov prizadenejo le približno 20 ljudi.

Med pogostejše spremembe prištevamo kronični atrofični akrodermatitis, ki se pojavi več mesecev po vnosu mikroorganizmov v telo. Največkrat se pojavi na hrbtišču roke ali noge. Koža je sprva otekla, rahlo pordela, nato pa postaja vse bolj modrikasta. Spremembe se počasi širijo, po mesecih ali letih oteklina izgine in koža postaja vse bolj atrofična. Po nekaj letih postane tanka, prosojna in ranljiva. Kožne spremembe se ne pozdravijo same od sebe. Kadar trajajo več let, lahko pride tudi do poškodb živcev in sklepov.

 

In druge težave?

Razmeroma pogosto pride do zgodnje lymske nevroborelioze, ki zajema težave zaradi meningitisa, zaradi okvare možganskih živcev in zaradi okvare perifernih živcev. Meningitis se izkazuje predvsem z glavoboli, prizadetost možganskih živcev največkrat z okvaro obraznega živca, okvare perifernih živcev pa s hudimi bolečinami, največkrat v predelu prsnega koša ali trebuha.

Težave s sklepi nastopijo kasneje in prizadenejo velike sklepe, največkrat koleno. Sklep oteče, koža pa je na dotik topla, vendar ne pordela. Težave izzvenijo in se nato spet pojavijo, otekline lahko spremlja huda bolečina. Nezdravljena prizadetost sklepov pri 10 % bolnikov pusti trajne posledice.

Najredkejša težava je prizadetost srca. V primeru, da pride do motnje prevajanja električnih dražljajev po srcu, lahko pacient tudi umre. To je tudi edini razlog, da lahko lymska borelioza povzroči smrt, vendar se to zgodi izjemno redko.

 

Proti lymski boreliozi ni cepiva. Na kakšen način jo torej zdravimo?

Cepiva proti lymski boreliozi ni, uporabljamo pa antibiotike, ki so najuspešnejša zdravila v zgodnjem poteku bolezni. Bolnike zdravimo, da bi zmanjšali trenutne težave in preprečili pojav kasnejših znakov. Bolezen v začetni obliki je praviloma ozdravljiva, manjše težavice pa lahko ostanejo pri približno 10–20 % bolnikov.

 

Poleg lymske borelioze klopi prenašajo tudi zloglasni klopni meningoencefalitis. Kako poteka bolezen?

Virus klopnega meningoencefalitisa (KME) prenašajo okuženi klopi, lahko pa se okužimo tudi z uživanjem okuženega neprekuhanega mleka ali sira. Inkubacijska doba KME običajno traja od 10 in. Pri dveh tretjinah bolnikov KME poteka v dveh fazah.

V prvi fazi se pojavijo slabo počutje, glavobol, bolečine v mišicah, siljenje na bruhanje, lahko tudi bolečine pri požiranju. Težave običajno trajajo nekaj dni in nato izzvenijo, čez približno en teden pa izbruhnejo podobne težave v hujši obliki – z višjo vročino, hujšim glavobolom, bruhanjem in otrdelostjo vratu.

Pri polovici odraslih se poleg naštetih znakov meningitisa, torej vnetja možganskih ovojnic, pojavijo tudi znaki meningoencefalitisa (vnetja možganovine). Izkazujejo se kot tresenje prstov rok in jezika, motnje zavesti, motnje koncentracije in spomina, otežen govor itd. Približno 1 % obolelih umre.

Pri 5–10 % bolnikov je prizadeta tudi hrbtenjača, kar vodi v ohromitev, najpogosteje v ramenskem ali kolčnem obroču. V primeru prizadetosti dihalnih mišic je potrebno umetno predihavanje pacienta. Žal je večina teh ohromitev praviloma trajnih.

 

V nasprotju z večino primerov lymske borelioze so torej tu posledice pogosteje trajne?

Približno dve tretjini obolelih nekaj mesecev po preboleli okužbi nima posebnih težav. Žal pa se pri dobri tretjini pacientov stanje ne popravi v celoti. Prizadeti se težko zberejo, so utrujeni, tresejo se jim udi, imajo težave pri hoji, so emocionalno labilni. Težave lahko trajajo nekaj mesecev, pogosto pa so trajne – pri 5 % bolnikov beležimo trajne ohromitve.

 

Proti KME poznamo učinkovito cepivo. Kako je z zdravljenjem?

Vzročnega zdravila za KME še ne poznamo, zato je zdravljenje simptomatsko. Obolelemu skušamo lajšati bolečine, nadomeščamo tekočino in elektrolite, če pride do motenj zavesti, skušamo zmanjšati oteklino možganov, v primeru težav z dihanjem pa mu pomagamo z umetnim predihavanjem.

Proti KME poznamo učinkovito in varno cepivo, pri katerem je klasična shema osnovnega cepljenja sestavljena iz treh odmerkov: prvega cepljenja, ki mu čez en mesec sledi še en odmerek, zadnjega pa človek prejme v enem letu po prvem. Prvi poživitveni odmerek sledi po treh letih, nato na vsakih pet let in po dopolnjenem 60. letu zopet na tri leta.

 

V nasprotju z lymsko boreliozo je s KME okuženih manj kot 1 % klopov v Sloveniji, vendar do prenosa okužbe pride hitreje.

Pri lymski boreliozi je namreč varnostni interval približno 24 ur po vbodu klopa, saj v večini primerov bakterij borelije ni v slinavkah klopa, pač pa v njegovem črevesju; pri KME so virusi prisotni v samih slinavkah, zato do prenosa pride hitreje.

Zelo pomembno je, da se redno pregledujemo in klopa odstranimo v prvih 24 urah po vbodu.

 

Poznamo tudi tretjo bolezen, ki jo prenašajo klopi, in sicer humano granulocitno anaplazmozo.

Včasih se je ta bolezen imenovana erlihioza. Povzroča jo bakterija Anaplasma phagocytophilum. V Evropi so bolezen prvič odkrili prav v Sloveniji, gre za precej redko bolezen – letno odkrijemo le 5–10 primerov. Okužimo se lahko z vbodom klopa, izjemoma pa tudi preko transfuzije okužene krvi. Težave običajno nastanejo 7 do 10 dni po vbodu klopa in se kažejo z vročino, glavobolom, hudimi bolečinami v mišicah in včasih sklepih; pogoste so mrzlice.

Zdravimo jo z antibiotikom, s pomočjo katerega se dokaj hitro pozdravimo. Smrtnih primerov v Evropi ne poznamo.

 

Pravilno odstranjevanje klopov

Klopa s pinceto primemo čim bližje koži in ga previdno izvlečemo, saj s sunkovitim gibom lahko povzročimo, da del njegovega rilčka z izrastki ostane v koži. V takem primeru ostanek odstranimo s pomočjo igle. Odstranjevanje s pomočjo olja je nepotrebno.

 

 

Maj 2014

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja